Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Vida Curk

21 prispevkov



12.11.2022

Anton Petje, dramski igralec: "Prepričan sem, da igralec, ki ne zna igrati komedije, ni pravi igralec."

Dramski igralec Anton Petje je bil desetletja eden od stebrov Slovenskega stalnega gledališča v Trstu. Rodil se je 30. oktobra leta 1932 v Gabrovki, najprej je študiral medicino, potem pa se scela posvetil najprej študiju igre in nato igralskemu poklicu. Oblikoval je ogromno vlog, s posebnim občutkom je ustvarjal komične like. Leta 2014 je za svoje ustvarjanje prejel nagrado tantadruj. Pogovor z igralcem je leta 2000, po njegovi upokojitvi, pripravila Vida Curk.


5.6.2022

In memoriam Boris Pahor

Pisatelj Boris Pahor je bil neutruden pričevalec 20. stoletja; o svojih življenjskih izkušnjah – mnoge so bile bridke - je veliko pripovedoval, jih je pa tudi prelil v književnost in ustvaril izjemen literarni opus, dragocen za slovensko, evropsko in svetovno literaturo. Foto: © Claude Truong-Ngoc / Wikimedia Commons


23.9.2021

Slikar Klavdij Palčič

20. septembra 2021 je v Trstu preminil Klavdij Palčič, slovenski grafik, slikar, kipar, scenograf, ilustrator in kostumograf. Rodil se je v Trstu 5. avgusta leta 1940. Tam je obiskoval gimnazijo, potem pa študiral na umetniškem liceju v Benetkah. V šestdesetih letih je bil soustanovitelj tržaške umetniške skupine Raccordosei pri kulturni organizaciji Arte viva. V istem času je poučeval risanje in umetnostno zgodovino na slovenskih šolah v Trstu in Gorici. Leta 1977 je ustanovil grafični atelje Graficenter pri Založništvu tržaškega tiska. Za svoje ustvarjanje je leta 1984 prejel nagrado Prešernovega sklada. Dolga leta je bil predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze. Prav zdaj je v tržaškem Kulturnem domu na ogled razstava Palčičevih del, s katero sta umetnika ob 80-letnici rojstva počastili Slovenska kulturno-gospodarska zveza in Slovensko stalno gledališče v Trstu. S Klavdijem Palčičem se je leta 2000 pogovarjala Vida Curk


7.11.2020

Klavdij Zornik – ob 110. obletnici rojstva

Slikar Klavdij Zornik se je rodil pred 110. leti v Kopru, starši so bili iz vasi Čezsoča pri Bovcu. Leta 1924, v obdobju fašizma, se je družina preselila v Maribor, zato se je imel slikar bolj za Štajerca kot Primorca. Leta 2005 se je s Klavdijem Zornikom o njegovi vznemirljivi in vse prej kot lahki življenjski in umetniški poti pogovarjala Vida Curk. Klavdij Zornik je skoraj stoleten umrl leta 2009.


10.10.2020

Florjan Lipuš

Pisatelj Florjan Lipuš se je rodil v bližini Železne Kaple leta 1937; pri šestih letih je izgubil mater, ki so jo nacisti odpeljali v koncentracijsko taborišče, od koder se ni vrnila. Šolal se je v marijanišču na Plešivcu in najprej študiral bogoslovje, pozneje pa je končal učiteljišče in do upokojitve delal kot učitelj v slovenskih šolah na avstrijskem Koroškem. Objavljati je začel v šestdesetih letih, dvajset let je urejal revijo Mladje. Čeprav je po izidu romana Boštjanov let leta 2003 rekel, da je napisal že vse, je na srečo vendar zatem izdal še Mirne duše in Gramoz. Florjan Lipuš je za literarno ustvarjanje leta 2004 prejel najvišje slovensko priznanje, Prešernovo nagrado, leta 2018 pa še avstrijsko državno nagrado, ki so jo pospremili z utemeljitvijo: »V svoji literaturi Lipuš obravnava upor proti nacionalsocializmu, izgon in poboj koroških Slovencev, podcenjevanje slovenske manjšine s strani večinskega prebivalstva, pa tudi reševanje izginevanja slovenskih besed in besednih zvez kot osnovo za novo samozavestno identiteto.« Zato vas danes, ob 100-letnici koroškega plebiscita, vabimo, da prisluhnete pogovoru s pisateljem, ki ga je pred leti pripravila Vida Curk. Foto: BoBo


28.9.2020

Karel Pečko - ob 100. obletnici rojstva

Te dni mineva 100 let od rojstva Karla Pečka, slovenjgraškega akademskega slikarja, pedagoga in vsestranskega kulturnega delavca. Poučeval je na nižji gimnaziji v Slovenj Gradcu, sodeloval je pri ustanovitvi Umetnostnega paviljona - predhodnika Koroške galerije likovnih umetnosti, dolgo je bil njen ravnatelj. Vodil je tudi Zavod za kulturo v Slovenj Gradcu. Kot ravnatelj je oblikoval mednarodni program in kot mentor prispeval k uveljavitvi nekaterih koroških umetnikov, med njimi Jožeta Tisnikarja. V svoje okolje je samozavestno vnašal odprtost, širil mednarodna obzorja in tudi kot likovni umetnik spodbujal svobodno razmišljanje. Kljub angažiranemu delovanju je ostajal ves čas predvsem slikar, posebej znane so njegove upodobitve bližnje Uršlje gore. Leta 2006 je bila v Koroški galeriji likovnih umetnosti velika pregledna razstava njegovih del; takrat je Karla Pečka k pogovoru povabila Vida Curk. Najprej ga je vprašala, kaj ga je usmerilo na umetniško pot. Foto: BoBo


25.7.2020

Klavdij Palčič - 80-letnik

V terminu oddaje Naši umetniki pred mikrofonom bomo ponovili pogovor, ki ga je leta 2000 s tržaškim slikarjem in grafikom Klavdijem Palčičem posnela Vida Curk. Petega avgusta bo umetnik dopolnil 80 let; rodil se je v Trstu, tam je končal gimnazijo, nato pa je študiral na umetniškem liceju v Benetkah. Že iz srednje šole pa je poznal slikarja Avgusta Černigoja in prav s spominom na prvo srečanje z njim je začel svojo pripoved. Foto: Mednarodna likovna delavnica Piran


11.6.2020

Pesnik Bert Pribac

Sredi maja je preminil pesnik Bert Pribac, poznan predvsem kot izseljeniški pesnik, saj je štirideset let preživel v Avstraliji, kamor se je z ženo in otrokom umaknil po sporih s takratno oblastjo. Potem se je spet naselil v Slovenijo, v rodne Srgaše nad Izolo. Pisal je že pred odhodom v tujino, a to njegovo delo je utonilo v pozabo, v izseljenstvu pa je ustvarjal naprej. Tam je izdal dve pesniški zbirki - Bronasti tolkač in V kljunu golobice, leta 1991 pa prvo zbirko v Sloveniji - Prozorni ljudje, leta 2008 ji je sledila še zbirka Vonj po jasminu. Pogovor Vide Curk z umetnikom je nastal, ko so izšle njegove ljubezenske pesmi v zbirki Kiss me/poljubi me, Koštabona.


6.6.2020

Marjan Keršič - Belač 1920-2003

Pogovor s kiparjem Marjanom Keršičem - Belačem je nastal leta 2000, ko je umetnik še vneto ustvarjal. Takrat se je z njim pogovarjala Vida Curk. Na fotografiji: Marjan Keršič: V zasedi (osnutek za spomenik NOB v Kočevju), 1953 https://museums.eu/collection/object/23547/v-zasedi-osnutek-za-spomenik-nob-v-kocevju


30.4.2020

Alenka Bole Vrabec

: Pred dobrim mesecem dni je preminila Alenka Bole Vrabec, vrhunska književna prevajalka, nagrajena s Sovretovo nagrado, po osnovnem poklicu pa dramska igralka, najprej zaposlena v Slovenskem mladinskem gledališču. Ker pa se je Alenka Bole Vrabec več desetletij posvečala gledališkemu ljubiteljstvu na Gorenjskem, je bila tudi režiserka in idejni vodja. Pred osmimi leti je Vida Curk z Alenko Bole Vrabec posnela pogovor. Tako kot vedno in še nekaj dni pred smrtjo je bila umetnica polna energije. Oddaja v spomin na Alenko Bole Vrabec, ki nam je v slovenskih prevodih približala literarne mojstrovine Gabriela Garcie Marquesa, Carlosa Fuentesa, Camilla Joseja Celle, Miguela Angela Asturiasa in drugih avtorjev.


23.11.2019

Krištof Zupet

Slikar Franc Zupet - Krištof se je rodil 30. oktobra 1939 v Ljubljani. Obiskoval je ljubljansko klasično gimnazijo, najprej je študiral arhitekturo, potem umetnostno zgodovino, nato se je vpisal na Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani. Kot slikar dela v svobodnem poklicu. Od šestdesetih let podpisuje svoja dela z imenom Krištof, ki mu ga je dal književnik Ivan Mrak; ta je s svojo ženo, kiparko Karlo Bulovec-Mrak močno zaznamoval Zupetovo ustvarjanje. Zupet ustvarja predvsem portrete. S slikarjem Krištofom Zupetom se je za oddajo Naši umetniki pred mikrofonom leta 2014 pogovarjala Vida Curk. Fotografija iz dokumentarnega filma Krištof Zupet: slikar https://4d.rtvslo.si/arhiv/dokumentarni-portret/174399539


7.8.2019

NAŠI UMETNIKI PRED MIKROFONOM - MIRANDA CAHARIJA

V oddaji Naši umetniki pred mikrofonom objavljamo pogovor z dramsko igralko Mirando Caharija, ki je dobila nagrado tantadruj za življenjsko delo. Kot članica Stalnega slovenskega gledališča Trst več kot štiri desetletja, je zamejstvu in igranju v tem okolju popolnoma predana. V njenem opusu je najti kakih 160 vlog, med njimi številne, ki zahtevajo poglobljeno razumevanje in vživljanje v karakter interpretirane vloge in v katerih je moč začutiti kompleksnih ženskih likov, v katerih je lahko Miranda Caharija v popolnosti izrazila svojo umetniško in igralsko zrelost. Igrala je tudi v filmih, z izjemnim uspehom v filmu Eva Francija Slaka, na primer. Za svoje ustvarjanje je dobila najvišja priznanja, med drugim tudi Borštnikov prstan leta 2005. Z Mirando Caharija se je pogovarjala Vida Curk


17.5.2019

Alenka Gerlovič - ob 100. obletnici rojstva

Ponovitev oddaje iz leta 1999, v kateri Alenka Gerlovič govori o svojem življenju in delu


18.1.2019

In memoriam Zdenka Golob

Ponovitev pogovora Vide Curk ob retrosperktivi Zdenke Golob leta 2014


11.8.2018

Marjan Pungartnik

Konec julija je dopolnil 70 let pesnik in pisatelj Marjan Pungartnik. Rodil se je na zahodnem obrobju Pohorja, kar je zaznamovalo njegovo poznejše ustvarjanje. Diplomiral je iz novinarstva, že desetletja pa se ob pisanju ukvarja tudi z mentorskim in uredniškim delom. Urejal je številne publikacije in vpeljal prvo slovensko literarno spletno revijo Locutio. Z Marjanom Pungartnikom se je pred desetletjem pogovarjala Vida Curk. foto:http://www.locutio.si/avtorji.php?ID=215


21.11.2017

Tone Stojko

Tone Stojko je predvsem fotograf, ki pa že desetletja ustvarja na zelo različnih področjih. Dolga leta je delal kot fotograf pri reviji Mladina, znan in priznan pa je postal s svojimi gledališkimi fotografijami. Že od sredine sedemdesetih let pa nastaja tudi njegov opus umetniških fotografij - predvsem ženskega akta. S Tonetom Stojkom se je za oddajo Naši umetniki pred mikrofonom 2011 pogovarjala Vida Curk. na fotografiji: Tone Stojko / Galerija Meduza http://www.rtvslo.si/kultura/razstave/zensko-telo-v-igri-med-krhkostjo-in-zverinskostjo/264408


19.8.2017

Ludvik Pandur

Z arhivsko oddajo Naši umetniki pred mikrofonom bomo opozorili na pomembnega slovenskega slikarja Ludvika Pandurja, ki je te dni dopolnil 70 let. Rodil se je v družini slikarja Lajčija Pandurja, študiral je na akademiji v Zagrebu in se izpopolnjeval v mojstrski delavnici Krsta Hegedušića. V pogovoru z Vido Curk je leta 1999 zanimivo pripovedoval o svojem življenju, šolanju, vplivih in ustvarjanju. foto:Ludvik Pandur Andrejpr at Slovenian Wikipedia https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Ludvik_Pandur.jpg


12.8.2017

Bogo Čerin (1947-2017)

Devetnajstega julija je umrl fotograf Bogo Čerin. V Mariboru je obiskoval Tehniško fakulteto, kot fotoreporter je sodeloval s časopisi Katedra, pri kateri je pozneje prevzel uredništvo fotografije, Večer in Delo, objavljal je tudi v mnogih revijah. V zgodovino umetniške fotografije se je najbolj zapisal z ženskim aktom. Petega avgusta bi Bogo Čerin dopolnil 70 let. Na Arsu se bomo njegovega življenja in ustvarjanja spomnili s ponovitvijo oddaje Naši umetniki pred mikrofonom, v kateri se je z ustvarjalcem pred leti pogovarjala Vida Curk. foto: Bogomir Čerin: Kolekcija 1 Fotografska zbirka FK Maribor http://museums.si/sl/collection/object/27515/bogomir-cerin-kolekcija-1


1.7.2017

Florjan Lipuš

Letos je dopolnil 80 let slovenski pisatelj Florjan Lipuš. Rodil se je na avstrijskem Koroškem v Lobniku blizu Železne Kaple. Pri šestih letih je ostal brez matere, ki so jo nacisti odpeljali v koncentracijsko taborišče, od koder se ni vrnila. Šolal se je v Marijanišču na Plešivcu in najprej študiral bogoslovje, pozneje pa končal učiteljišče in dočakal upokojitev kot učitelj v slovenskih šolah na avstrijskem Koroškem. Pisati je začel že kot gimnazijec. Sprva je bil urednik slovenskega lista Kres, od leta 1960 naprej je bil soustanovitelj in glavni urednik osrednje slovenske koroške revije Mladje. Lipušev literarni opus zajema pripovedništvo, pesništvo in dramatiko in je pretežno modernistično naravnano. V Lipuševem vsebinsko in slogovno raznovrstnem pisanju ima pomembno mesto slovensko-koroški problem. Za književni opus je Florjan Lipuš leta 2004 prejel Prešernovo nagrado. Za oddajo Naši umetniki pred mikrofonom se je takrat s pisateljem pogovarjala Vida Curk. Foto: BoBo


17.6.2017

Ančka Gošnik Godec

Ugledna slovenskla ilustratorka Ančko Gošnik Godec se je rodila leta 1927 v družini šestih otrok; osnovno šolo je obiskovala v Celju. Med drugo svetovno vojno je šolanje nadaljevala na šoli za oblikovanje v avstrijskem Gradcu. Po vojni je najprej delala v risalnici tiskarne Ljudska pravica. Leta 1948 je bila sprejeta na Akademijo za likovno umetnost, kjer je tudi diplomirala. Že takrat je sodelovala pri revijah Pionir, Ciciban, Pionirski list in Kurirček. Kmalu pa se je posvetila ilustriranju knjig, s katerimi še danes odraščajo slovenski otroci. Najslavnejša med njimi je morda Muca Copatarica Ele Peroci. Z Ančko Gošnik Godec se je pred desetletjem pogovarjala Vida Curk. foto: http://www.fa-bobo.si/


Več epizod
Domov V živo Podkasti Spored Kontakt