Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Vesna Volk

505 prispevkov



5.12.2022

Duo Keser in Pajanović

17. februarja sta v Osterčevi dvorani Slovenske filharmonije kot del cikla GM oder Glasbene mladine Slovenije nastopila klarinetistka Milena Keser in pianist Stefan Pajanović.Izvedla sta dela Poulenca, Rančigaja in Brahmsa.


2.12.2022

3. del: Glasbeni svet Vincenta D'Indyja

Tretji del Glasbene jutranjice posvečamo francoskemu skladatelju Vincentu d'Indyju, in sicer bomo poslušali glasbo skladateljev, ki so nanj vplivali, in skladateljev, na katere je vplival on, seveda pa ne bo manjkala tudi njegova glasba.CÉSAR FRANCK: VELIKA SIMFONIČNA SKLADBA, OP. 17FELIX ALEXANDRE GUILMANT: MORCEAU SYMPHONIQUE ZA POZAVNO IN KLAVIR, OP. 88VINCENT D'INDY: SIMFONIJA NA FRANCOSKO GORSKO PESEM ZA KLAVIR IN ORKESTER, OP.25ALBERT ROUSSEL: ELPÉNOR, ZA FLAVTO IN GODALNI KVARTET, OP. 59ARTHUR HONEGGER: SONATINA ZA VIOLINO IN VIOLONČELODARIUS MILHAUD: FRANCOSKA SUITA ZA PIHALNI ORKESTER, OP. 248ERIK SATIE / ERIK SATIE: SONNERIES DE LA ROSE+CROIX


2.12.2022

2. del: Copland, Dev in Koetsier

Še dve obletnici bomo počastili v današnji Glasbeni jutranjici, in sicer se bomo najprej spomnili Aarona Coplanda, ameriškega skladatelja, učitelja kompozicije, pisatelja in pozneje dirigenta, ki je umrl na današnji dan leta 1990, nato pa še našega skladatelja, zborovodje in pravnika Oskarja Deva, ki se je rodil na današnji dan leta 1868.


2.12.2022

1. del: Obletnice

Dan začenjamo z obletnicami. Z glasbo se bomo spomnili Petra Michaela Brauna, sira Johna Barbirollija, Galine Grigorjeve, Marie Callas in Katherine Hoover.


1.12.2022

Sopranistka Rebeka Pregelj

Trinajstega maja je v Rdeči dvorani ljubljanskega Magistrata na koncertu cikla Solo e da camera nastopila sopranistka Rebeka Pregelj. Predstavila se je z izvedbami del Marija Kogoja in Albana Berga.


30.11.2022

Madamme Bovary, simpozij na Akademiji za glasbo in cikel FKK Slovenske filharmonije

Osem glasbenih dogodkov bomo tokrat osvetlili v Glasbenem utripu.Na dveh trobilskih koncertih sta prejšnji teden nastopila trobilni kvintet Contrast in pozavnist Žan Tkalec s pianistko Niko Tkalec, študenti akademije za glasbo pa so zaigrali s Simfoničnim orkestrom SNG Maribor v sklopu cikla Tutti. Poleg tega je bila v Mariboru tudi premiera baleta Madamme Bovary režiserke Valentine Turcu, v Ljubljani pa smo poslušali drugi koncert iz cikla Filharmonični klasični koncerti Slovenske filharmonije. Omenili bomo še simpozij Odprimo vrata glasbeni umetnosti in znanosti, ki so ga priredili na akademiji za glasbo, 6. tekmovanje Leona Pfeiferja za mlade violiniste ter avstralsko turnejo pianista Aleksandra Gadžieva.


28.11.2022

Trobility kvintet in Duo Omejc Udovič Kovačič

V okviru cikla Mladi mladim Glasbene mladine ljubljanske je v Cankarjevem domu oktobra nastopiil trobilni kvintet Trobility in izvedel dela Ewalda, Missona in Crespoja, novembra pa duo Andrej Omejc (saksofon) in Teja Udovič Kovačič (harmonika), ki je izvedel dela Bacha, Lutoslavskega in Bonina.


25.11.2022

3. del: Slovenski "obletničarji"

Kot smo povedali že zjutraj (ob začetku Glasbene jutranjice), bomo danes posebno pozornost namenili slovenskim skladateljem, ki te dni obeležujejo svoje jubileje, trije minevajo prav danes.Najprej pa bomo prisluhnili glasbi Boga Leskovica, katerega jubilej bomo obeležili šele v torek, saj se je rodil 29. novembra leta 1909.BOGO LESKOVIC: SUITA ZA 3 VIOLONČELAViolončelo: MILOŠ MLEJNIK, TAMARA GOMBAČ in MARUŠA BOGATAJEn prvih slovenskih simfoničnih skladateljev je bil Matija Bravničar, ki je umrl na današnji dan leta 1977.MATIJA BRAVNIČAR: SIMFONIJA ŠT. 2 V D-DURUOrkester Slovenske filharmonije, Dirigent: SAMO HUBADZdaj pa oče slovenske romantike Davorin Jenko, ki je umrl na današnji dan leta 1914.DAVORIN JENKO / FRANCE PREŠEREN: ZA SLOVO, KAM, STRUNAMTenor: ANTON DERMOTA, Klavir: HILDA DERMOTASkladatelj Mihael Rožanc se je rodil na današnji dan leta 1885.MIHAEL ROŽANC: FANTASIA IMPROVISATA (NA TEMO IZ JUGOSLOVANSKE FOLKLORE)Klavir: LUCA FERRINI, Violina: ČRTOMIR ŠIŠKOVIČObletnica rojstva Jakoba Ježa je bila 23. novembra.JAKOB JEŽ: TRETJA SUITA NARODNIH: 1. PO KOROŠKEM, PO KRANJSKEM; 2. STARO LETO; 3. NAVADA VOKALNA SKUPINA CANTICUM, Dirigent: JOŽE FÜRSTKarol Pahor je umrl 27. novembra leta 1974.KAROL PAHOR: SIMFONIJA V F-DURUORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, Dirigent: OSKAR DANON


25.11.2022

2. del: Pistonova 6. simfonija

Danes v Glasbeni jutranjici obeležujemo obletnice.Šesta simfonija Walterja Pistona je bila krstno izvedena na današnji dan leta1955. Skladatelj jo je napisal ob 75. obletnici Bostonskega simfoničnega orkestra in jo posvetil spominu na prejšnjega glasbenega direktorja orkestra Sergeja Koussevitzkega in njegovo ženo Natalie. Prvič pa jo je izvedel Bostonski simfonični orkester pod vodstvom Charlesa Muncha.WALTER PISTON: SIMFONIJA ŠT. 6SAINTLOUIŠKI SIMFONIČNI ORKESTER, Dirigent: LEONARD SLATKIN


25.11.2022

1. del: Obletnice

Tudi ta petek nas v Glasbeni jutranjici čaka vrsta obletnic, le da bomo danes pri tej temi ostali vse do 10-ih.V prvi uri se bomo spomnili tujih skladateljev, po liričnem utrinku pa bodo na vrsti dela naših skladateljev, katerih jubileji minevajo danes ali v teh dneh.Začenjamo s sonato Johanna Georga Pisendela, nemškega baročnega violinista in skladatelja, ki je umrl na današnji dan leta 1755. Vrsto let je vodil dvorni orkester v Dresdnu, ki je takrat v Evropi slovel kot en boljših orkestrov, poleg tega pa je bil en največjih violinistov svojega časa, ki so mu dela posvetili priznani skladatelji, kot so Albinoni, Telemann in Vivaldi.JOHANN GEORG PISENDEL: SONATA V D-DURU - ALLEGROIzvajajo: STEFANO DEMICHELI, THOMAS C. BOYSEN, MARTINA GRAULICH in UTE PETERSILGENemški pianist in skladatelj Wilhelm Walter Friedrich Kempff se je rodil na današnji dan leta 1895. Izvajal je dela pomembnih skladateljev, še posebej pa je slovel kot interpret glasbe Ludwiga van Beethovna in Franza Schuberta - posnel je vse njune sonate. Kot interpret je zagovarjal liričnost in spontanost, kar se mu je zdelo še posebej učinkovito v intimnih odlomkih. Izogibal se je razkazovanju in ekstremnim tempom samim po sebi in je stremel po lirični izpovednosti.LUDWIG VAN BEETHOVEN: ŠEST BAGATEL ZA KLAVIR, OP. 126Klavir: WILHELM KEMPFFSergej Tanejev se je rodil 25. novembra leta 1856. Ruski skladatelj, pianist, pedagog in glasbeni teoretik je menil, da mora biti glasbena ustvarjalnost premišljena in mora izhajati iz intelekta, s predhodno teoretično analizo in pripravo tematskega gradiva. Njegova dela razkrivajo obvladovanje klasične kompozicijske tehnike, tako da bi za njegov slog lahko rekli, da odraža evropsko, oziroma nemško usmeritev moskovskega konservatorija.Za svoj največji dosežek je sam označil svojo opero Oresteja, ki jo je sam imenoval glasbena trilogija, na osnovi tem iz te opere pa je osnoval še koncertno uverturo, ki jo bomo poslušali zdaj.ALEXANDER SERGEJEVIČ TANEJEV: UVERTURA ORESTEJA, OP. 6Orkester THE PHILHARMONIA, Dirigent: NEEME JÄRVIZdaj pa še glasba ameriškega skladatelja in kritika Virgila Thomsona, ki se je rodil na današnji dan leta 1896 in je imel ključno vlogo pri razvoju tako imenovanega "ameriškega zvoka" v klasični glasbi. Strokovnjaki ga označujejo za modernista, neoromantika in neoklasicista. Bil je izviren skladatelj, katerega slog zaznamujeta ostra duhovitost in odkrita igrivost. Pisal je v skoraj vseh glasbenih zvrsteh in ustvaril izviren opis ki temelji na ameriških govornih ritmih in harmonijah iz cerkvenih pesmaric.VIRGIL THOMSON: GODALNI KVARTET ŠT. 1LJUBLJANSKI GODALNI KVARTET


24.11.2022

Harfistka Lara Pelikan

Lara Pelikan je 13. maja nastopila kot del cikla Solo e da camera Akademije za glasbo v Rdeči dvorani ljubljanskega Magistrata. Predstavila se je s pisanim sporedom iz katerega smo izbrali dela Žarka Živkovića, Ludwiga Spohra in Iva Petriča.Lara Pelikan je svojo glasbeno pot začela pri osmih letih v Celju, kjer jo je poučevala Erika Frantar - tako na osnovni kot tudi na srednji stopnji. V šolskem letu 2016/17 se je vpisala na Akademijo za glasbo v Ljubljani in leta 2019 diplomirala, magistrski študij pa je vpisala pod mentorstvom Mojce Zlobko Vajgl. V času magistrskega študija se je udeležila mednarodne izmenjave Erazmus in študirala v Italiji, kjer je bila študentka v razredu Patricie Tasini.


18.11.2022

3. del: Slovenska glasba 20. stoletja

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.


18.11.2022

2. del: Tavener, Idenstam in Husitska uvertura

Ostajamo pri Glasbenih poudarkih, in sicer bomo najprej poslušali eno izmed skladb, ki jo boste lahko slišali tudi v neposrednem prenosu koncerta za cikel PVC Slovenske filharmonije. To bo delo The lamb, Jagnje, ki ga je John Tavener napisal na besedilo Williama Blaka. Pesem je našel v zbirki Songs of Innocence – Pesmi nedolžnosti, svojo skladbo pa je posvetil nečaku ob njegovem tretjem rojstnem dnevu.JOHN TAVENER / WILLIAM BLAKE: THE LAMBZbor: ZBOR SLOVENSKE FILHARMONIJE, Dirigent: BÉNI CSILLAGDanes 61 let slavi virtuoz in improvizator, skladatelj in ljudski glasbenik, zmagovalec najprestižnejšega orgelskega tekmovanja za veliko nagrado Chartresa, organist Gunnar Idenstam. Virtuoza smo pred kratkim lahko videli v Ljubljani, saj je septembra odprl letošnji Srebrni abonma, v Glasbeni jutranjici pa bomo poslušali posnetek njegovega nastopa iz leta 2009, ko je zaigral v katedrali v Velesovem kot del Festivala Radovljica.JOHANN SEBASTIAN BACH: FANTAZIJA IN FUGA V G-MOLU, BWV 542Orgle: GUNNAR IDENSTAMZdaj pa še Husitska uvertura, op. 67, B. 132, ki jo je Antonín Dvořák napisal leta 1883 za svečano odprtje Praškega narodnega gledališča. Krstno je bila izvedena na današnji dan leta 1883 v Pragi.ANTONIN DVOŘÁK: HUSITSKA UVERTURA, OP. 67LONDONSKI SIMFONIČNI ORKESTER, Dirigent: ISTVÁN KERTÉSZ


18.11.2022

1. del: Obletnice rojstnih dni

Tudi ta petek začenjamo z obletnicami. V prvi uri Glasbene jutranjice se bomo spomnili Carla Friedricha Christiana Fascha, Ignacyja Jana Paderewskega, Eugena Ormandyja in Heinricha Schiffa.Za začetek se spomnimo Carla Friedricha Christiana Fascha, ki se je rodil na današnji dan leta 1736. Nemški skladatelj in čembalist je bil sin baročnega skladatelja Johanna Friedricha Fascha, zaslovel pa je z ustanovitvijo Berlinske Singe-Academie leta 1791.CARL FRIEDRICH CHRISTIAN FASCH: KONCERT V E-DURU, ZA TROBENTO, VIOLINO, OBOO D'AMORE, GODALA IN BASSO CONTINUOANSAMBEL ZEFIRO TORNA, Dirigent: ALFREDO BERNARDINIPoljski pianist, skladatelj in politik Ignacy Jan Paderewski se je rodil na današnji dan leta 1860. Bil je profesor na konservatoriju v Varšavi, po prvi svetovni vojni pa se je začel ukvarjati s politiko in bil med letoma 1919 in 1921 predsednik poljske vlade, nato pa minister za zunanje zadeve.IGNACY JAN PADEREWSKI: HUMORESQUES DE CONCERT, OP. 14Klavir: KAROL RADZIWONOWICZEugene Ormandy se je rodil 18. novembra 1899. Na Madžarskem rojen ameriški dirigent in violinist je bil najbolj znan po sodelovanju z orkestrom iz Filadelfije, saj je bil njegov glasbeni direktor. Njegovo 44-letno sodelovanje s tem orkestrom je eno najdaljših sodelovanj v karieri katerega koli dirigenta s katerim koli ameriškim orkestrom. Slovel je po svoji tehniki in kot strokovnjak za ustvarjanje orkestrskega zvoka.OTTORINO RESPIGHI: RIMSKI VODNJAKI, SIMFONIČNA PESNITEV, P. 106PHILADELPHIJSKI SIMFONIČNI ORKESTER, Dirigent: EUGENE ORMANDYNa današnji dan se je rodil tudi sloviti violončelist in dirigent Heinrich Schiff, in sicer leta 1951. Bil je priznan violončelist in je vodil številne priznane orkestre. Igral je Stradivarijev violončelo, imenovan Mara, iz leta 1711 in Sleeping beauty – Trnuljčico, ki jo je Domenico Montagnana naredil v Benetkah leta 1739.FELIX MENDELSSOHN BARTHOLDY: PESEM BREZ BESED ZA VIOLONČELO IN KLAVIR, OP. 109Violončelo: HEINRICH SCHIFF, Klavir: ACI BERTONCELJ


17.11.2022

Kraljestvo glasbe

Ta teden bomo oddajo v kateri običajno poslušamo mlade glasbenike, posvetili delu, ki je bilo napisano za mlade pevce in za mlade poslušalce. Kraljestvo glasbe je delo Tadeje Vulc, ki je napisala glasbo, libreto in besedilo, in sicer že pred desetimi leti, lani pa je z uprizoritvijo Glasbene matice Ljubljana dobilo novo podobo. In to podobo bomo videli tudi na sobotnem koncertu Družinskega abonmaja Slovenske filharmonije, ko bodo glasbeno scensko delo izvedli pevci Mladinskega pevskega zbora Glasbene matice, igralci Vanja Iva Kretič, Simona Kočar in Matej Voušek, tolkalni duo Katarina Kukovič in Žiga Brlek člani Orkestra Slovenske filharmonije in dirigent Slaven Kulenović.Ob tej priložnosti delo Kraljestvo glasbe predstavljamo v oddaji Mladi virtuozi.


16.11.2022

V prenovljeni palači Kazina novi prostori glasbene akademije

Po več kot 20-ih letih opozarjanja na prostorsko stisko in iskanju rešitve zanjo je to jesen Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani končno dobila nove urejene prostore. Ti so v prenovljeni palači Kazina v Ljubljani, kjer je v ponedeljek potekala Svečana akademija ob selitvi v nove prostore, ta in prihodnji teden pa na akademiji potekajo dnevi odprtih vrat, v okviru katerih se bodo zvrstili najrazličnejši koncerti in dogodki, ki osvetljujejo različne vidike delovanja institucije: pedagoški, umetniški in znanstveno-raziskovalni. Foto: Iztok Kocen


11.11.2022

3.del: Miti in legende Velike Britanije

Zadnji del Glasbene jutranjice posvečamo mitologiji in legendam Velike Britanije. Kot iz drugih mitologij, so se skladatelji vsebinsko napajali tudi v mitih Anglije, Walesa in Škotske. In to ne le britanski mojstri, temveč so zgodbe nagovorile tudi druge skladatelje. JOHN WILLIAM DUARTE: ANGLEŠKA SUITA, OP. 31 Kitara: TILEN LANCNER Kralj Artur je bil legendarni keltski Britanec, ki je bil po srednjeveških zgodovinah in romancah vodja keltskih Britancev v bitkah proti saškim zavojevalcem Britanije v poznem 5. začetek 6. stoletja. Podrobnosti o Arthurjevi zgodbi so v glavnem sestavljene iz valižanske mitologije in angleške folklore. Teme, dogodki in liki Arturjeve legende se med sabo zelo razlikujejo, skupni pa so jim nekateri elementi. Posebej izpostavimo motive Arturjevega očeta Utherja Pendragona, čarovnika Merlina, Arturjevo ženo Guinevere, meč Excalibur, Arturjevo spočetje pri Tintagelu, njegovo zadnjo bitko proti Mordredu pri Camlannu, in zadnji počitek v Avalonu. Začnimo na začetku legende, na gradu Tintagel. Pred nami je simfonična pesnitev Arnolda Baxa, ki jo je navdahnil Baxov obisk gradu leta 1917. Delo ni izrecno programsko, ampak se ohlapno naslanja na zgodovino in mitologijo gradu. Sam skladatelj o njem pravi, da je v simfonični pesnitvi želel prikazati pečine in grad ob morju na sončnen in rahlo vetroven dan. SIR ARNOLD BAX: TINTAGEL NACIONALNI ORKESTER BBC IZ WALESA, Dirigent: FRANCESCO ANGELICO Isaac Albeniz si je zamislil tri opere. Merlin, Lancelot in Guinevere, vendar pa je pred smrtjo uspel napisati le Merlina in osnutke Lancelota. Zadnje - Guinevere se sploh še ni lotil. Vsebina opere Merlin je v bistvu legenda o kralju Arthurju. Dogaja se v srednjeveški Angliji, v njej pa Merlin poskrbi, da Arthur iz kamna izvleče meč Excalibur, premaga svojo polsestro Morgano in se nato ujame v jamo polno zakladov. ISAAC ALBÉNIZ: PRELUDIJ K OPERI MERLIN MADRIDSKI SIMFONIČNI ORKESTER, Dirigent: JOSÉ DE EUSEBIO Belgijski skladatelj Jan van Der Roost je napisal kar dve deli, ki se napajata v legendi o kralju Arturju. Skladbo Excalibur si je zamislil kot fanfare, Avalon pa opredeljuje bolj natančen program. Uvodno srhljivo razpoloženje nas zapelje v drugi svet, nato pa melodija, podobna koralu, upodobi procesijo duhov Avalonskega kraljestva smrti. Pojavijo se zlobneži z Mordredom na čelu, ki skušajo vdreti v Avalon, nato pa slišimo klic trobente, ki naznanja prihod vitezov okrogle mize. Ti premagajo vsiljivce, vendar pa težav s tem ni konec. Duhovi zbolijo in edina možna razlaga za njihovo bolezen je prisotnost smrtnikov, saj v Avalonu ni prostora zanje. Sledi še razglas kralja Arturja, nato pa vrnitev iz kraljestva mrtvih. JAN VAN DER ROOST: EXCALIBUR Trobilni ansambel MIDDEN BRABANT, Dirigent: MICHEL LEVEUGLE JAN VAN DER ROOST: AVALON FANFARE ORCHESTRA OF THE NETHERLANDS, Dirigent: JACOB SLAGTER RALPH VAUGHAN WILLIAMS / / R. SAUER / : ŠEST ANGLEŠKIH LJUDSKIH SKLADB Tuba: ŽIGA KALIŠNIK, Klavir: KARINE GIŠJAN ROŠKAR Fingalova jama je morska jama na nenaseljenem otoku Staffa v Notranjih Hebridih na Škotskem, ki je znana po svoji naravni akustiki. Ime Fingalova je dobila po istoimenskem junaku epske pesmi škotskega pesnika in zgodovinarja Jamesa Macphersona iz 18. stoletja. Ep je bil del njegovega Ossianovega cikla pesmi, za katere je trdil, da temeljijo na starih škotskih galskih pesmih. V irski mitologiji je junak Fingal sicer znan kot Fionn mac Cumhaill, legenda pa govori o tem, kako je zgradil nasip med Irsko in Škotsko. Leta 1829 je to jamo obiskal Felix Mendelssohn Bartholdy, nenavadni odmevi v njej pa so ga navdahnili da je napisal koncertno uverturo Hebridi, op. 26, ki jo poznamo tudi pod naslovom Fingalova jama. FELIX MENDELSSOHN BARTHOLDY: HEBRIDI - FINGALOVA JAMA, KONCERTNA UVERTURA, OP. 26 ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, Dirigent: SYLVIA CADUFF Od Fingala še k enemu junaku, dobro znanemu po vsem svetu - Robinu Hoodu. Njegove zgodbe verjetno ni treba posebej predstavljati, doživela je že mnogo različic in priredb. V Glasbeni jutranjici bomo poslušali glasbo iz filma Pustolovščine Robina Hooda, ki jo je napisal Erich Wolfgang Korngold in zanjo leta 1938 osvojil oskarja. Takrat se je prvič zgodilo, da je oskarja prejel skladatelj in ne vodja oddelka za studijsko glasbo. Kot zanimivost povejmo, da je pri pisanju glasbe za film Korngold zagovarjal nov pristop s čimer je posegel v sam film - njegova glasba je ustvarjala atmosfero, hkrati pa je uporabljal wagnerjevski koncept leitmotifov, s katerimi je upodabljal posamezne like ali prizorišča. ERICH WOLFGANG KORNGOLD: ROBIN HOOD MOSKOVSKI SIMFONIČNI ORKESTER, Dirigent: WILLIAM STROMBERG FREDERICK DELIUS: TWO UNACCOMPANIED PART SONGS SLOVENSKI KOMORNI ZBOR, Tenor: MARTIN LOGAR, Dirigent: MARTINA BATIČ Za konec pa se še enkrat vrnimo k legendi o kralju Arturju, a ne neposredno h kralju. Simfonična pesnitev Viviane, op. 5 francoskega skladatelja Ernesta Chaussona je Chaussonova prva prava skladba za orkester. Viviane je vila iz arturjevske legende, pesnitev pa se osredotoča na njeno afero s čarovnikom Merlinom v gozdu Broncéliande. AMÉDÉE ERNEST CHAUSSON: VIVIANE, OP. 5 ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, Dirigent: FRÉDÉRIC CHASLIN


11.11.2022

2.del: Firšt, Gotovac, Šturm

V drugem delu Glasbene jutrnajice se še malo pomudimo pri Glasbenih poudarkih, v katerih smo vas povabili na koncert z naslovom FUN-tazija. Prvo FUNtazijo, ki je bila popotnica ostalim in že tudi krstno izvedena, je leta 2020 napisal Leon Firšt. LEON FIRŠT: FUN-TAZIJA ZA FLAVTO IN KLAVIR Flavta: MATEJ ZUPAN, Klavir: LEON FIRŠT Hrvaški skladatelj in dirigent Jakov Gotovac se je rodil na današnji dan leta 1895. Bil je skladatelj nacionalnega glasbenega realizma, za svoja vokalna dela pa je pogosto uporabljal ljudska besedila. Njegovo najbolj znano delo je komična opera v treh dejanjih Ero z onega sveta, ki je bila večkrat uprizorjena tudi na odru ljubljanske Opere, med njegova bolj znana dela pa se uvršča tudi romantična narodna opera Morana. JAKOV GOTOVAC: SUITA IZ OPERE MORANA 1. UVOD IN PRIHOD MORANE 2. PREDIGRA K 3. DEJANJU, LJUBEZENSKA NOČ 3. POSKOČNO KOLO ORKESTER MARIBORSKE OPERE, Dirigent: INO PERIŠIĆ Danes beležimo tudi obletnico smrti skladatelja Franca Šturma, ki je študiral v Ljubljani, Pragi in Parizu. Bil je pristaš tedanjih radikalnih glasbenih gibanj in tako zastopal napredne slogovne nazore, zagovarjal načelo atonalnosti in atematičnosti. Skladal je delno v dvanajsttonskem ter v četrttonskem sistemu, ki pa se mu je zaradi izvajalskih možnosti v partizanskih skladbah odpovedal. FRANC ŠTURM: MALE SKLADBE ZA KLAVIR 1. MODERATO 2. LARGO 3. VIVACE 4. LENTO 5. ALLEGRETTO 6. MOLTO VIVACE Klavir: JANEZ LOVŠE


11.11.2022

1.del: Obletnice rojstev

AVIZO, POZDRAV, EKIPA Petek pogosto začenjamo z jubileji različnih glasbenikov in tudi ta teden bo tako. V prvi uri Glasbene jutranjice se bomo spomnili rojstnih dni Bernharda Romberga, Juliena-Françoisa Zbindena, Ernesta Ansermeta in Vernona Handleyja.Na današnji dan leta 1767 se je rodil sloviti violončelist Bernhard Romberg, ki so ga kritiki za časa njegovega življenja označevali za "junaka vseh violončelistov, kralja virtuozov".BERNHARD ROMBERG: CONCERTINO ZA DVE VIOLONČELI IN ORKESTER, OP. 72Violončelo: ANTÓNIO MENESES in WERNER THOMAS MIFUNE, BAMBERŠKI SIMFONIKI, Dirigent: GEORG SCHMÖHEJulieno-François Zbinden se je rodil 11. 11. 1917. Švicarski skladatelj in jazzovski pianist, je bil kot skladatelj predvsem samouk. Veliko je pisal in še več igral, kot pianist je bil aktiven še leta 2017, torej leta, ko je praznoval svojo stoletnico. Umrl je marca lani v starosti 103 let.JULIEN FRANÇOIS ZBINDEN: SONATA ZA VIOLINO IN KLAVIR, OP. 15Klavir: ACI BERTONCELJ, Violina: SLAVKO ZIMŠEKZdaj pa se spomnimo švicarskega dirigenta Ernesta Ansermeta, ki se je rodil na današnji dan leta 1883.Najprej je bil profesor matematike na Univerzi v Lausanni, nato pa je leta 1912 začel dirigirati v Casinoju v Montreuxu. Kasneje je deloval kot dirigent v skupini Sergeja Djagiljevega Ballets Russes in na potovanjih z njim spoznal Clauda Debussyja in Mauricea Ravela ter se z njima posvetoval o izvedbah njunih del, kasneje pa se je spoznal še z Igorjem Stravinskim.Leta 1918 je ustanovil Orkester Romanske Švice s katerim je veliko nastopal in snemal.MAURICE RAVEL: VALČEKOrkester Romanske Švice, Dirigent: ERNEST ANSERMETBritanski dirigent Vernon Handley se je rodil na današnji dan leta 1930, znan pa je bil predvsem kot podpornik britanskih skladateljev.BENJAMIN BRITTEN: MORSKI INTERLUDIJI IZ OPERE PETER GRIMES, OP. 33AORKESTER ULSTER, Dirigent: VERNON GEORGE HANDLEY


10.11.2022

Violistka Živa Grmovšek

Violistka Živa Grmovšek je v začetku aprila nastopila na koncertu iz cikla Dobimo se na Magistratu Glasbene mladine ljubljanske in ob spremljavi Dijane Čizmok izvedla dela Hummla, Tomca in Schumanna. Na svojo glasbeno pot je sicer stopila pri osmih letih z violino v razredu Vesne Čobal Marta na mariborskem konservatoriju za glasbo in balet, po koncu osnovne šole pa je prav tam opravila sprejemne preizkuse iz glasbene nadarjenosti še za študij na srednji stopnji ter nadaljevala svojo pot v razredu Andreja Feguša. Trenutno je študentka ljubljanske akademije za glasbo v razredu Marije Rome. Johann Nepomuk Hummel: Potpourri, op. 94 Matija Tomc: Caprice za violo in klavir Robert Schumann: Fantazijske skladbe, op. 73.


Več epizod
Domov V živo Podkasti Spored Kontakt