Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Karmen Ponikvar je že davno začutila, da ima v sebi neko posebno notranjo moč, da zna prisluhniti. Po končanem študiju pedagogike, andragogike in družinske terapije in delu z učenci na dveh šolah je v sebi začutila, da še najbolj čuti glasbo, da se najlažje izraža prek nje. Tudi tema njenega magisterija je bilo zdravljenje z glasbo. Leto 2020 je bilo zanjo prelomno, zaprta je bila v svoji sobici, si kupila prvi sintesajzer in raziskovala sintezo zvoka, začetke eksperimentalne glasbe, kompozicije in bila povsem navdihnjena. Zdelo se ji je »ta svet je moj, je nekaj, česar mi ne more vzeti nihče, to je zares moje«. Zdaj na Nizozemskem študira elektroakustično kompozicijo. Je izredna, empatična poslušalka. Sliši vibracije narave. Ob njenem študiju nastaja ogromno terenskih posnetkov, prav v teh dneh snema zvok cementa in kamna na Plečnikovem stadionu. Vse v sebi nosi zvok, tega potem vplete v glasbeni zvočni sprehod. Zvoki so zanjo močna čustva, z njimi skuša pričarati vse, od spominov, nostalgije, globokih občutij. Njeno izrazito čustveno dojemanje sveta, ne le zvočnega, preliva v glasbo, ki je lahko zelo zdravilna. Sanja o tem, da bi nekoč ljudem in naravi pomagala z zvokom. Njena gostiteljica je Vesna Topolovec.
Znan je pregovor: lačni kokoši se o prosu sanja. Če ga ni bilo za ljudi, ga ni bilo niti za živali. Prosu so nekdaj rekli kar »žito«, tako pomembno veljavo je imelo za prehrano ljudi in živali. Svet je postal tako globalen, vendar ker se učimo razmišljati bolj trajnostno, tudi vse bolj cenimo in kupujemo hrano, pridelano v lokalnem okolju. Proso je kot nalašč, da nas usmeri v bolj pravilen način delovanja. Novo odkrito pozabljeno, starodavno superživilo od nekdaj odlično uspeva na naših tleh, bolj je toplo in suho, lepše uspeva prosena njiva. Belokranjci pravijo, da se proso seje, ko je vroče kot v riti. Še ne tako dolgo nazaj so ga naši kmetje sušili na vojaških pistah, blizu letališč. Včasih se zgodi tudi, da kmet poseje proso, žanje pa ajdo. V noči na petek bomo proslavili mednarodno leto prosa. Naš gost bo Matjaž Jerala iz Podreče, inženir gradbeništva po poklicu, ki trenutno živi v Saliju na Dugem otoku, kjer gradi pomol, a ga njegova, z biodinamiko prežeta duša, ves čas sili domov, ne le, ker tam rad vrtnari, temveč, ker povezuje kmete od vsepovsod z gorenjskim narodom na vse bolj poznani mavški in stražiški tržnici. V Matjaževem otroškem spominu ostaja njiva za domačo hišo, na kateri je oče s konjem pripravljal zemljo za sajenje krompirja, in sadovnjak, velika voščenka ter rumena češnja. Ko so se preselili na Breg ob Savi, je zavidal prijateljem, ki so živeli na kmetijah in jih je videl, kako so se na vozu peljali na njivo. »Vzgojen sem bil, da so na krožniku običajno zelenjava in sadje z domačega vrta ali vsaj iz lokalnega okolja, kar mi še danes veliko pomeni.« Lepo bo povabil na Proseno mavško tržnico ob Mednarodnem dnevu prosa na Sorškem polju. Z njim se bo pogovarjala voditeljica Vesna Topolovec.
V noči na ponedeljek bomo gostili Marjana Kogelnika, ki je že vsaj desetletje pomembno vpet v varovanje naše prehranske varnosti. Svarilo je resno, ne smemo dovoliti propada malih kmetij. S projektom oskrbovalnica.si ter desetinka združuje in varuje kmete ter nas, potrošnike. Marjan ima tri sinove. Po tistem, ko si je ustvaril družino, se je še bolj nagibal k naravi in vsa znanja želel podeliti z drugimi, preprosto zato, ker so dobra. Svet mikroorganizmov, ki celijo zemljo in oživljajo nas, revitalizirana voda, lokalno, znanja, navade in običaji ter pristnost Slovencev, to so teme, ki jih močno čuti. Večino svojega življenja je vegetarijanec. Brez, da bi nam zaupal recepte za najboljše ajdove žgance, ki jih pripravlja po koroško, pečene kostanje, shranjene v med in kandiran česen, ki je, kot pove Marjan, fantazija, ravno v tem tednu je iz kleti prinesel kozarec, v katerem je fermentiral dlje kot ko je na svetu njegov najmlajši sin, ki ima 12 let, ga ne bomo pustili spati. Bodite z nami. Voditeljica bo Vesna Topolovec.
V Nočem obisku bo z nami gospa, ki jo poznamo zaradi blagovne znamke Štefkine dobrote. Priljubljena kuharica je svojim sledilcem šest let nazaj zlezla pod kožo z objavo recepta potratne potice, ki je še zdaj na samem vrhu pri iskanju spletnih receptov zanjo. Po nekaj minutah kramljanja z njo hitro spoznate, da je Štefka, ki dobrote zelo rada ustvarja, tudi sama ena velika dobrota. V ljudeh vidi samo dobro, čeprav ve, da niso zmeraj taki. Ob raznoliki poklicni poti ji srce najbolj prevzema delo z ljudmi s posebnimi potrebami. Ti ji dajejo zagon, zaradi njih na življenje gleda povsem drugače, opominjajo jo, kako še bolj hvaležna naj bo za vse. Najraje peče piškote, jé jih pa ne rada, razen tistih »na metre«, z njimi obdari vse, ki ji kaj pomenijo, tudi poštarja. Izdala je že dve kuharski knjižici receptov, prva je bila razprodana v hipu, tretja je že pripravljena na izid, nastaja že četrta. Ker Štefka Kop vse življenje vstaja ob tretji uri zjutraj in je prva, ki svoje sledilce pozdravi z jutranjo kavo, ji bo noč na radiu lahka. Poslušalcem bo z veseljem delila nasvete pri pripravi različnih jedi. Z njo se bo pogovarjala Vesna Topolovec.
Našo nočno gostjo sta nad pisanimi šopki navdušili obe omi. Ko je bila majhna, je svoje raznovrstne pušeljčke prodajala v svoji cvetličarni. Postavila je mizico in jih ponujala ljudem, ki so prihajali mimo. Skorajšnja magistrica ekologije in biodiverzitete ter biološkega izobraževanja se še kako dobro zaveda, kako pomembna je visoka biotska pestrost vse okoli nas, drobne gosenice, pajki, žuželke, metulji imajo na njenem cvetličnem vrtu svoja skrivališča in veliko hrane in varujejo ekosistem. Na svoji njivi vzgaja 40 različnih sort cvetlic, uči se semenenja, iz posušenih semen želi ustvarjati »cvetličnice«, zbirke različnih sort semen, medovitih rastlin in cvetlic, ki bi jih lahko sejali tudi mi. Vzgaja in izdeluje šopke, jih suši, spleta cvetlične venčke za otroke, ustvarja posebne čajne mešanice, mazila, s cvetjem, ki se bohoti pri njej in iz preprostih travniških rastlin, bogati poroke in druge pomenljive priložnosti. Pomembno ji je, da so semena cvetlic ekološka, še raje ima tista, ki so ji jih podarile prijazne vzgojiteljice rož. Zakaj si ne bi tudi na krožnikih privoščili več cvetov, saj so poosebljeno sonce, lepo so videti, pa še zdravilni so? Cvetlični aranžma je lahko tudi čudovit poklon, saj pomeni, da si je za vas nekdo resnično vzel čas, če je travniški, pa nič ne stane. Vsebuje tudi veliko ljubezenske simbolike. Marjetice, denimo, lahko trgamo skoraj vse leto. »Če si pred spanjem pod blazino položil korenino marjetice, naj bi se vrnil ljubimec, ki te je zapustil.« Katarina Meža je Dekle v cvetju. Z njo se bo pogovarjala voditeljica Vesna Topolovec.
Noč na sredo bo po izjemno težkih razmerah, ki jih doživljamo to leto, spomnila tudi na to, da sta ljubezen in hvaležnost največji sili univerzuma. In obe se tako tesno prepletata, ko govorimo o tistem, kar bomo nesli v usta. Obloženi z veliko znanja in mojstrskimi nasveti, ki jih naša nočna gostja piše in živi s forenzično natančnostjo, bomo lažje zaspali. Letos smo doživeli že vse, od nenehnega dežja, strašnih neviht in nenazadnje poplav, kot jih še nismo videli. Ne le da smo ob misli na vse čutili hudo žalost in sočutje, tudi naša samooskrba je postala ogrožena. Ujme so z večkratniki odnesle tudi pridelke, tla so kontaminirana, zato to leto postaja skrb za domačo shrambo še bolj pomembna. Bi lahko še kaj posadili, posejali? Ne pozabimo na divje rastline, ki so zelo pomemben steber samooskrbe. In na izjemno modrost in inteligenco, ki jo nosijo v sebi začimbe. Te bodo dobrote z vrta ohranile v najboljši obliki, saj jih je zaradi presežka vlage in razmočenih tal to leto težje shraniti. Ali se sploh še izplača kaj pridelati s svojimi rokami? Nikar ne obupajte. Vrtnarjenje je odlična naložba v zdravje, zelenjava z domačega vrta pa vsebuje tudi vitamin L. L kot ljubezen. Povezujmo se, izmenjujmo znanje, bodimo sooskrbni. O naštetih in številnih drugih pomembnih vsebinah bomo govorili s Sanjo Lončar, urednico informacijskega središča Zazdravje.net in vodjo Zavoda za celostno samooskrbo, portala samooskrbni.net. Voditeljica bo Vesna Topolovec.
Ponoči bo z nami Janko Ferjuc, ki po dedu in očetu nadaljuje tradicijo pridobivanja gline v Komendi. Janka osreči, ko mu po 50 prejetih telefonskih klicih na dan uspe pomagati vsaj komu. »Včasih ljudem pomaga le to, da se z njimi pogovarjam, ljudje smo družbena bitja.« Vsega, kar ve o glini, se je naučil od svojega očeta. Postopki pridobivanja gline so zelo zahtevni, večino dela ročno opravi sam. »Glina mora biti boljša kot v zemlji, to pa dosežeš tako, da jo posuši sonce, sonce ji da tiste energije, vitamin D, to je marsikomu še nedoumljivo. Edino, kar me zares lahko spravi iz tira, je to, da glini kdo odvzema vrednost, je ne spoštuje, to me res razočara in razjezi«. Preizkus lahko opravite tudi sami doma. V tanek kozarec dodajte glino in jo prelijte z vodo. Kako silna je njena moč, boste hitro spoznali, saj bo zaradi njenih energij kozarec kmalu razneslo. Janku glina pomeni življenje. In če je kot otrok v gozdu pomagal očetu pri napornem ročnem izkopu gline in takrat zaslužil celo za motor, pozneje pred očetom naglas izgovarjal sanje, da bo njuna glina nekoč v vsaki slovenski lekarni, so danes njegove sanje skoraj povsem uresničene. Morda je v Janku tudi del izjemno podjetnega dedka po mamini strani, ki je izdeloval metle in jih prodajal po vsej Evropi. Janko si želi svojo glino ponesti na vse celine, še prej pa bi rad ustvaril svojo tovarno gline. Prav rad pa bo prisluhnil tudi vam, poslušalci, saj je glina izjemna po svojih terapevtskih učinkih. Z njim se bo pogovarjala voditeljica Vesna Topolovec.
Živali čutijo veliko več, kot si mislimo. Tudi one občutijo žalost, veselje, srečo ali ljubezen. Bolj rahločutni smo, bogatejše je naše zaznavanje njihovega čustvenega sveta. Na desetine čustvenih zgodb teh sobitij nam bo v oddajo Nočni obisk po polnoči prinesel Aleš Lavrič iz zatočišča za živali V pravljici. Pri njih se ne postavljajo nad druge oblike življenja. Pri njih živali živijo polno življenje do visoke starosti in naravne smrti. Njihovi »rešenčki« si zaslužijo le najboljše. Živali uživajo svobodo, skrb in ljubezen, po uničujočih okoljih, iz katerih so prišle, se jim v zatočišču povrne volja do življenja, preobrazbe so čudovite, vampki okrogli. Tudi o neprekosljivem čuvaju, prijaznem gosaku Pikiju, pujsu z neverjetno življenjsko zgodbo, Teodorju, osličku Pinu, kozlu Zlatku, sočutnem odnosu živali do poginulih prijateljev in žalovanju, ki je podobno človeškemu (tudi one potrebujejo čas) ter o odnosu države do tovrstnih kmetij bo kaj slišati. Ker so počitnice, pa boste lahko navdušili tudi otroke, ki na kmetiji, v objemu pristne narave, ki se dotakne srca in prebudi dušo, radi preživljajo nepozabne pravljične poletne tabore. »Skozi življenje ni lahko iti sam. Če imaš ob sebi pravega, ljubečega, razumevajočega, iskrenega sopotnika, na katerega se lahko nasloniš, ko ti je najteže in ko ti je najlepše, je to največ, kar lahko imaš« V zatočišču imajo takih sopotnikov najmanj 80.
Obnovitveno kmetovanje bi lahko razložili tudi kot inteligentno kmetovanje, posvečeno mikroskopskim organizmom , ki jih s prostim očesom ne moremo videti, zato si težko predstavljamo, kako bogato je lahko življenje pod našimi nogami. Pri Curkovih na Kmetiji Zeleni pašnik na Griču so doma mnogi. Ne le Klara in Miha, še zelo mladi gonilni sili kmetije, tam sta še otroka, Ema in Tine, kunci, piščanci, kokoši, ovce, krava cika Rozi, Sultan - čuvaj, muca, deževniki in mnogi ostali, neomenjeni, ki pričajo o tem, kako živa, rodovitna in bogata so lahko tla, če zanje ustrezno in trajnostno skrbimo. V simbiozi. Živali, rastline in ljudje. Temeljni vidik takšnega, revolucionarnega načina kmetovanja, je tudi zadovoljevanje potreb po prvovrstni hrani. Kako lahko in tudi podjetno je pravzaprav zemljišča bogatiti z obilico organske snovi, skrbeti za njihovo ravnovesje, s tem zaslužiti in naravi vračati, kar nam da, boste poslušali po polnoči, ko bosta naša gosta Klara in Miha Curk, ki živita in ustvarjata drugače od večine slovenskih kmetov. Napredna? Še kako.
Andrej in Janja Brečko sta navadna in preprosta človeka, ki živita najbolj možno povezano z naravo in bi »rada samo živela«. Naslednje leto bo 10 let, odkar sta ustanovila Društvo za zdravo življenje, okolje in samooskrbo Nova zemlja. V njunem domu na Mihovici pri Šentjerneju je posajeno nešteto dreves. Vse bolj samooskrbno »rodovno« posest, ki je bila nekoč precej močvirnata, danes pa izredno rodovitna zaradi načina marljive oskrbe, obdaja potoček, na njej se sprehajajo koklje in piščančki, ki jedo žito iz sosednje kmetije. Lično urejen ogromen vrt je že zdaj poln domačih dobrot, energetski krog poln jagodičja. Imajo tudi srčno točko, na kateri bujno cveti vrtnica, ki na nas deluje blagodejno. Vse, kar pri njih opazite, je v večini narejenega iz recikliranih materialov. »Srce me boli, ko vidim, kaj vse ljudje zavržejo« umirjeno in zamišljeno pove Andrej. Če bi se svet ustavil, bi njihov tekel naprej. Imajo svojo vodo, svojo elektriko in svojo rastlinsko čistilno napravo. Čudovita slamnata hiša je narejena iz popolnoma naravnih materialov, je prelepa na pogled in nudi najvišje udobje bivanja. »Če bi se kdaj zrušila, bi jo lahko samo kompostiral, tam, kjer je« še pove Andrej. S svojim programom želita ustvariti in prikazati prototip novega načina bivanja, ki je prijazen človeku in naravi. Vsem izumom in sodobni tehnologiji navkljub je človek vedno bolj nezadovoljen in pod stresom, si izmišlja vse možne načine, da bi zapolnil praznino, ki si jo je ustvarili tudi zaradi odmika od narave. Brečkovi so edina družina pri nas, ki živijo tako osupljivo v sožitju z naravo, nikakor skromno, temveč polnovredno, z globokim smislom, ki napoveduje prihodnost in mnogim še kar predstavlja veliko neznanko. Voditeljica je bila Vesna Topolovec.
Če bi želeli njeno strast in žlahtnost ob pripovedovanju o poklicu, ki ga živi že 40 let, ljubezen in svetost, ki ju čuti do sveta someljejstva, shraniti v steklenico, bi hitro ugotovili, da to ni možno. Ženska, ki je pred davnimi leti izrekla DA Škotski in ogromno doprinesla k njeni industriji viskija, je sklenila dva zakona, enega z nekdanjim vojaškim pilotom, drugega pa s svetom someljejstva. Niti na kraj pameti ji ni padlo, da se bo kdaj ukvarjala z alkoholom ali tobakom, pa četudi je oskrbovala ladje z vsem, kar so potrebovale, in znala brati njihova naročila s teleprinterja, a v takratni Jugoslaviji je bila v to prisiljena, če je hotela obdržati službo, saj tega ni želel početi nihče. »Zame je bila to sramota, saj sploh nisem vedela, da obstaja več vrst visikijev. A ne boste se delali norca iz mene,« pove. Zdaj je že dolgo tudi na Otoku zelo cenjena vitezinja viskija. Z njenim bogatim poznavanjem zgodovine, tudi množičnih velikih pijanstev narodov, se izkoreninjanja alkoholizma loteva drugače. »Ljudi je treba opismenjevati. Mi Slovenci imamo zelo dobro besedo: uživanje alkohola, uživanje, ne pijančevanje. Neekscesno, ampak kulturno.« Dama, ki močno občuduje zavzetost in zanimanje posameznikov, ki želijo pripravljati odlična kakovostna sadna žganja, za katerimi je cela znanost in ki so za Slovence značilna. Slovenska žganjekuha je zanjo nov mejnik v naši kulturni dediščini. Ženska, ki bolj obožuje "glasbo po tihem", ženska »z značajem«. Majda Debevc. To noč v oddaji Nočni obisk na Radiu Slovenija. Z vami bo voditeljica Vesna Topolovec.
Ljudje, četudi ne zagrizeni naravnovarstveniki, smo občutljivi, ko se naravno okolje spreminja. Ne maramo sečnje dreves na naših priljubljenih poteh. Na drugi strani pa dobesedno »tacamo« po zdravilnih plevelih, rastlinah prihodnosti, ki nas lahko prehranijo bolj kot karkoli. Raziskovanje, izobraževanje in trajnostno osveščanje o nabiranju divjih rastlin na vroči točki Evrope, Sloveniji, ki se lahko pohvali z biodiverziteto, ki je ostale države nimajo, je osnovno poslanstvo Katje Rebolj, biologinje in doktorice biokemije. »Kje ste se skrivali ves ta čas z vsemi temi rastlinami« so spraševali vrhunski kuharski šefi iz špice slovenske gastronomije. Katja zdaj zavzeto pripravlja Festival nabiralništva, ki bo v začetku junija, do takrat pa ne bo ropala travnikov in gozdov, temveč z vso spoštljivo dolžnostjo in marljivostjo opazovala, občudovala, interpretirala in razumele rastlinice, ki jih pozna do obisti. In četudi se pomlad komaj prebuja, so na zeliščarskem krožku v njeni košari pred nekaj dnevi našteli preko 40 užitnih rastlin. V svoji prvi knjigi Narava vedno zmaga, ki je postala uspešnica, je bila nabiralka. Zdaj je nabiralka plevelov. Spoznajte jo po polnoči. K poslušanju vabi voditeljica Vesna Topolovec.
ʺŽivali so zanesljive, mnoge med njimi polne ljubezni, pristne v svoji naklonjenosti, predvidljive v svojih dejanjih, hvaležne in zveste. Zahtevni standardi za človeka,ʺ je le ena izmed misli o živalih. Osnovno človekovo poslanstvo je tudi skrb za živali, te nam pomagajo, da odkrijemo in izrazimo tisto najboljše in najlepše v sebi. Naše ljubeče skrbi ne znajo povrniti v človeškem jeziku, a ga skozi neverjetna subtilna, vdana sporočila, v katerih ni nikakršnega pretvarjanja, nadomeščajo s presenetljivem bogastvom telesnih signalov. Živali so resnično ljubeča bitja, v trenutku popravijo naše razpoloženjem ter dobro vplivajo na naše duševno, telesno in tudi socialno zdravje. Dr. Emil Senčar iz ptujske veterinarske bolnišnice živi v tesnem sožitju z živalskim kraljestvom. Sedežna garnitura v njegovi dnevni sobi je s kosmatinci pogosto tako zasedena, da nima kam sesti, pove ljubeče. Kot da bi živali častil, se zdi, je njihov zaščitnik in dobrotnik. O njegovi nerazdružljivi povezanosti z njimi boste veliko slišali po polnoči.
Morda se vam zdi začetek januarja prezgodaj za pogovor o brkljanju po zemlji … a korenček obožuje pozno januarsko sejanje v grebene, pomešan s solato. V sezoni vas bo nagradil z gromozanskimi gomolji. Ste vedeli, da potrebujete le 10 cvetov kamilic za čaj, s katerim poškropite rastlino in jo spodbudite, da si sama poišče baker, ki ga potrebuje za rast? Fanči Perdih, ustanoviteljica prve ekološke semenarne pri nas, s svojimi kmeti prideluje več kot štiristo sort zelenjadnic in zelišč, s svojim znanjem in bogatimi izkušnjami svetli in opogumlja vse, da potopimo prste v prst in začnemo s pridelavo hrane iz slovenskega semenskega materiala. Ker je lokalno in ekološko idealno. Z njo bomo vsaj v mislih vrtnarili po polnoči v oddaji Nočni obisk.
Osrednji gost silvestrskega programa je bil doktor literarnih ved pater Karel Gržan. Govoril je o največji vrednoti, ki jo človek lahko ima - človečnosti, o spravi s samim seboj ob zaključku leta in združevanju, sodelovanju nas vseh, posebej, kadar smo obrnjeni stran drug od drugega.
V oddaji Nočni obisk bomo tokrat spoznali par, ki je obkrožil svetovna morja in videl kraje, ki jih brez svoje sanjske službe najbrž nikoli ne bi imel priložnosti videti. Delala sta za najpremožnejše osebe na svetu, med drugim za lastnika glasbene platforme Spotify in obiskala znamenite obmorske kraje, prestižne marine in uživala mir in naravo v nepozabnih zalivih Karibskega morja … tam se je zanju zgodilo nekaj zares velikega. Kakšno je življenje v družbi jet seta na razkošnih 65-metrskih jahtah, kjer standard presega ves luksuz svetovnih elitnih vil in se ne konča pri le sedmih zvezdicah? Mojca in Lumir Berka nam bosta o svoji zavidanja vredni službi na jahtah, kjer sta delala kot stevardesa in mornar, doživeto risala prizore dolgo v decembrsko noč. In kot boste lahko slišali, jima je bila namenjeno, da sta skupaj. Spoznala sta se pred dolgimi leti na Novi Zelandiji, zaljubila, morala ločiti, a ne za dolgo.
Ljudje smo bitja, ki se lahko tako podpiramo, rastemo in premikamo meje mogočega… hkrati pa smo tudi bitja, ki se lahko tako močno ranimo in ob tem neznosno trpimo. Zato je tako zelo pomembno, da smo v stikanju svetov prizanesljivi en do drugega. Da ne gasimo požarov, ko je prepozno. Krizne situacije in druge žalostne zgodbe v delovnih kolektivih so vsakdan urednice, doktorice Damjane Pondelek, strokovnjakinje za strateški in krizni management, ki pa v procese preobrazb vselej vstopa svetlo in pozitivno. »Razumeti moramo, da ni naloga vodje, da je zvezda, ampak je njegova naloga pomagati sodelavcem, da žarijo.« Ranjenih delovnih kolektivov je resnično preveč, v njih pa se vselej zrcali vodenje organizacije. Zato se jim posveča prednostno. Kako je to početi med vrtiljaki egov in jim nastavljati ogledala? Jim zatem sploh še ostane kaj prostora za hudobnost? Ali mora napočiti čas za spremembo res šele takrat, ko poči? Kako okrepiti vodstva, da bi se lažje soočala z izzivi vodenja, da bi znala, zmogla in ustrezno poskrbela za svoje ljudi? Da bi se vsak čutil spoštovanega, sprejeta in varnega.
Gost oddaje Nočni obisk Klemen Bizjak bo prišel v naš studio iz mednarodnega festivala ocenjevanja žganj v srbskem Pančevem, ki se je odvijalo konec tedna. Je ustanovitelj Društva ljubiteljev domače žganjekuhe, facebook skupine Žganjekuha in poznavalec domačega žganjarstva, ki želi povzdigniti kulturo kuhanja in pitja žganja pri nas na višjo raven. Po letošnji obilni letini sadja bi bila neznanska škoda zdrave in dragocene plodove pustiti zgniti kar pod drevjem, takšno obnašanje do rodovitne narave ni dopustno. A iz dobrih sadežev ni tako lahko nakuhati prijetno, plemenito, kakovostno in okusno žganje. Včasih nastane kisel, moten, pekoč, zelen, prismojen ali še kako drugače slab destilat, ki zaudarja. Za površnost pri žganjekuhi ni prostora. Četudi se znanje o kuhanju žganja prenaša iz roda v rod in je potrebne ogromno vztrajnosti, natančnosti in izkušenosti, pa ima vsak žganjar svojo skrivnost. Nam bo Klemen zaupal kakšno? Da bi tudi Slovenci skušali ovrednotiti mojstrstvo žganjekuhe, druženja ob njej, podobno kot to ponosno počno južneje od nas in bi tej obrti namenili mesto, ki ji pripada, bomo govorili po polnoči. K poslušanju vabi voditeljica Vesna Topolovec.
Gost oddaje Nočni obisk Klemen Bizjak bo prišel v naš studio iz mednarodnega festivala ocenjevanja žganj v srbskem Pančevem, ki se je odvijalo konec tedna. Je ustanovitelj Društva ljubiteljev domače žganjekuhe, facebook skupine Žganjekuha in poznavalec domačega žganjarstva, ki želi povzdigniti kulturo kuhanja in pitja žganja pri nas na višjo raven. Po letošnji obilni letini sadja bi bila neznanska škoda zdrave in dragocene plodove pustiti zgniti kar pod drevjem, takšno obnašanje do rodovitne narave ni dopustno. A iz dobrih sadežev ni tako lahko nakuhati prijetno, plemenito, kakovostno in okusno žganje. Včasih nastane kisel, moten, pekoč, zelen, prismojen ali še kako drugače slab destilat, ki zaudarja. Za površnost pri žganjekuhi ni prostora. Četudi se znanje o kuhanju žganja prenaša iz roda v rod in je potrebne ogromno vztrajnosti, natančnosti in izkušenosti, pa ima vsak žganjar svojo skrivnost. Nam bo Klemen zaupal kakšno? Da bi tudi Slovenci skušali ovrednotiti mojstrstvo žganjekuhe, druženja ob njej, podobno kot to ponosno počno južneje od nas in bi tej obrti namenili mesto, ki ji pripada, bomo govorili po polnoči. K poslušanju vabi voditeljica Vesna Topolovec.
Ste vedeli, da so lahko kokoši ljubeče, zveste in tako kot druge živali, ki jih imamo radi ob sebi, izkazujejo številna čustva, tudi strah, pričakovanje, zaskrbljenost, celo sočutje? Ko se sprehahajaš med tristotimi kokošmi na regenerativni kmetiji Monera hitro spoznaš, da so lahko prijateljice. Miha Dežman z ženo Kristino in dvema majhnima otrokoma skrbi za prvo takšno kmetijo v Sloveniji, na kateri odkrito in podrobno govorijo o načinu pridelave jajc in življenju kokoši, ki so mojstrice oživitve tal. Kako ustvarjajo nove, regenerativne poti v kmetijstvu, ki jih v tem trenutku nujno potrebujemo za dobro družbe in narave v prihodnosti, boste slišali po polnoči.
