Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Konec avgusta je imela v Benetkah svetovno premiero v tekmovalnem programu akcijska drama DogMan, pod katero se kot scenarist in režiser podpisuje Luc Besson. Kljub temu, da je med kritiki film naletel na slab odziv, je na festivalu dobil nagrado Zlata sponka – to v zadnjih letih podeljujejo filmu, ki ima največ možnosti, da bo postal kulten. Če je res kaj na tem, bo najbrž jasno kmalu – film je v zadnjih tednih začel svojo kinematografsko pot v Franciji in drugih državah, tudi pri nas. Če bi sklepali po režiserjevih filmih doslej, pa ima za to najbrž kar dobre možnosti. Oceno je pripravila Tina Poglajen, bere Maja Moll.
V teku je festival Poklon viziji, na katerem so letošnjo nagrado Darka Bratine podelili bolgarskemu režiserju Stefanu Komandarevu, ki svoj filmski pogled vztrajno usmerja v bolgarski delavski razred. V oddaji Gremo v kino lahko slišite, kako mu je pri filmskem ustvarjanju pomagal študij medicine. Predstavljamo program letošnjega festivala Kinotrip mladi za mlade, posvečamo se novemu filmu Martina Scorseseja Morilci cvetne lune in filmu Dogman Luca Bessona. Seveda ne manjka tudi razmislek o filmu Pero Damjana Kozoleta – poklonu življenju in ustvarjanju Petra Musevskega.
V slovenskih kinih se je zavrtel težko pričakovani novi film Martina Scorseseja Morilci cvetne lune. Premiero je imel maja v Cannesu, kjer je ekipa doživela devetminutne ovacije. Scorsese je v filmu pokazal na bolečo rano ameriške zgodovine – na poboj članov plemena Osage, ki so na začetku 20. stoletja na svojem ozemlju odkrili nafto in zelo obogateli, kmalu pa so njihovo bogastvo hoteli zase pohlepni belci. V središče epskega filma je Scorsese postavil ljubezensko zgodbo med belim prišlekom Ernestom Burkhartom in staroselko Mollie Kyle. Njiju v filmu igrata Leonardo DiCaprio in Lily Gladstone, lokalnega vplivneža, ki ima niti v svojih rokah, pa igra Robert De Niro, ki s Scorsesejem sodeluje že 50 let. O dobrih in slabših plateh filma Morilci cvetne lune razmišlja Gorazd Trušnovec, bere Jure Franko.
V ljubljanskem mestnem kinu Kinodvor med 19. in 21. oktobrom poteka 8. izdaja festivala Kinotrip – mladi za mlade. Na ogled je šest celovečercev in program kratkih filmov, del programa so tudi pogovori z avtorji in drugimi gosti. Tesa Drev Juh je pred mikrofon povabila vodjo dogodka Živo Jurančič.
Dočakali smo novi film Finca Akija Kaurismäkija. Naslovljen Jesensko listje ni usklajen samo z letnim časom, ampak kar s trenutnim zeitgeistom kljub svoji vintage estetiki. Ljubezenska zgodba, ki gradi na romantiki in srčnosti, in je obenem prežeta z značilnim suhim Kaurismakijevim humorjem. Na videz preprost film, ki nam pomaga ohraniti upanje v lepoto vsakdanjega, temeljno človečnega. Besedilo o filmu je pripravil Gorazd Trušnovec, bere Renato Horvat.
Šepet metulja je drugi celovečerec Alena Pavšarja po prvencu Vloga za Emo izpred devetih let. V Šepetu metulja spremljamo 17 letnega izredno nadarjenega avtista Jana, ki pa se mora zaradi svoje drugačnosti soočiti s številnimi ovirami. Režiser se je v svojem delu kot učitelj tudi sam posvečal otrokom s posebnimi potrebami, tako da so ga pri ustvarjanju filma navdihnile osebne izkušnje. Film si je ogledala Gaja Pöschl, bere Lidija Hartman.
Gost v oddaji je Marko Šantić – njegov film Zbudi me, ki zastavlja provokativno vprašanje, ali je lahko izguba spomina nekaj pozitivnega, je na letošnjem festivalu slovenskega filma prejel kar pet vesen. Poročamo o filmskem programu festivala Mesto žensk, poleg tega se posvečamo tragikomediji Jesensko listje Akija Kaurismäkija in mladinskemu filmu Šepet metulja Alena Pavšarja.
V filmu Psom in Italijanom vstop prepovedan Alain Ughetto prek namišljenega pogovora s svojo babico Cesiro, razkrije zgodbo svoje družine, ki izvira iz gorske vasice v Italiji, nekje od preloma stoletja do konca druge svetovne vojne. Slovenska premiera filma je bila 20. 9. v Kinodvoru v Ljubljani, septembra in oktobra pa ga bodo predvajali tudi v drugih kinih slovenske art kino mreže. Oceno je pripravil Igor Harb, bere Renato Horvat.
Posvečamo se norveškemu mladinskemu plesnemu filmu Dancing Queen režiserke Aurore Gossé in animiranemu dokumentarcu Psom in Italijanom vstop prepovedan, v katerem Alain Ughetto pove pretresljivo zgodbo svoje družine. Ob tej priložnosti se z Igorjem Prasslom, poznavalcem animiranega filma in umetniškim direktorjem festivala Animateka, pogovarjamo o izraznih možnostih animiranega dokumentarnega filma. Poleg tega predstavljamo retrospektivo filmov Živojina Pavlovića, ki so jo ob 90. obletnici njegovega rojstva pripravili v Slovenski kinoteki v Ljubljani.
Posvečamo se zmagovalcem 80. beneškega filmskega festivala, pa kriminalki Smrt v Benetkah režiserja Kennetha Branagha, ki je v filmu nastopil v vlogi znamenitega detektiva Hercula Poirota. Navdušila nas je čustveno intenzivna romantična drama Pretekla življenja Celine Song, v ospredju katere je korejski pojem in-yun, ki opisuje povezanost dveh ljudi skozi več življenj. Poročamo o letošnji izdaji festivala dokumentarnega filma Dokudoc in predstavljamo novo sezono Kinodvorovega programa za otroke in mlade Kinobalon.
Kriminalka z naslovom Smrt v Benetkah ni posneta po romanu Thomasa Manna, temveč po romanu Agathe Christie Zabava za noč čarovnic. Film je produciral, režiral in v njem nastopa v vlogi belgijskega detektiva Hercula Poirota irski cineast Kenneth Branagh. V filmu nastopa tudi Michelle Yeoh, ki je letos prejela oskarja za glavno vlogo v filmu Vse povsod naenkrat. Oceno filma je pripravil Gorazd Trušnovec, bere Igor Velše.
Pretekla življenja je naslov prvenca Celine Song, ki se je rodila v južni Koreji, zdaj pa živi in ustvarja v Združenih državah Amerike. V filmu spremljamo ljubezenski trikotnik Nore, Hae Sunga in Arthurja, ki jih izjemno upodobijo Greta Lee, Teo Yoo in John Magaro. Vse temelji na čustvenih niansah, ozadje zgodbe, navdihnjene z osebno izkušnjo avtorice filma, pa predstavljata Seul in New York. O filmu razmišlja Igor Harb, bere Lidija Hartman.
S septembrom se je v Kinodvoru v Ljubljani začela nova sezona programa Kinobalon, namenjenega otrokom in mladim, izšel je tudi novi šolski katalog. Ob tej priložnosti smo se pogovarjali s Petro Slatinšek, vodjo programa Filmska vzgoja in mlada občinstva pri Kindvoru.
V art kino mreži je na ogled novi film makedonske cineastke Teone Strugar Mitevske Najsrečnejši človek na svetu. Film (pri produkciji je sodelovala tudi slovenska hiša Vertigo) je posnet po resnični izkušnji scenaristke Elme Tataragić. Ta je spoznala človeka, ki je med vojno v Bosni v Sarajevu kot ostrostrelec streljal nanjo. Film s to izjemno težko vsebino pa je vseeno poln črnega humorja. Z režiserko Teono Strugar Mitevsko se je pogovarjala Tesa Drev Juh, brala je Lidija Hartman, ton in montaža Vito Plavčak. Avtor fotografije: Martin Kraft https://commons.wikimedia.org/wiki/File:MJK_34357_Teona_Strugar_Mitevska_%28Berlinale_2019%29.jpg
Počasi se bliža jesen in začenjamo razmišljati o filmih, ki se bodo v letošnjem tradicionalno filmsko najmočnejšem letnem času, zavrteli na platnih naših kinematografov. Stavka ameriških scenaristov in igralcev se sicer še nadaljuje, in tako Beneški filmski festival, ki praviloma predstavlja začetek jesenske filmske sezone, že načrtuje program brez ameriških filmov – igralci, ki stavkajo, namreč v skladu s pravilnikom ne smejo promovirati svojih filmov. Kako bo s tem, bomo še videli, Igor Harb pa je pripravil seznam filmov, ki sodijo med najbolj pričakovana dela letošnje jeseni.
Pred premiero novega filma Wesa Andersona z naslovom Asteroid City je Gorazd Trušnovec pripravil razmislek o slogovnih posebnostih avtorja Francoske depeše, Grand Budapest hotela, Kraljestva vzhajajoče lune, Veličastnih Tenenbaumov in Rushmora, če omenimo le nekaj njegovih filmov.
Pogovarjamo se s Sonjo Prosenc – njena serija v osmih delih Trigrad je namreč uvrščena v tekmovalni program letošnjega Sarajevskega filmskega festivala. Poročamo o nastajanju novega otroškega filma Blok 5, ki ga režira Klemen Dvornik. Razmišljamo o najbolj pričakovanih filmih jesenske sezone in pred sobotno premiero novega filma Wesa Andersona ugotavljamo, kaj so posebnosti njegovih filmov.
Greta Gerwig je svojo kariero začela kot igralka - videli smo jo recimo v filmu Rimu z ljubeznijo Woodyja Allena in v Maggie ima načrt Rebecce Miller. Pri več projektih je sodelovala s svojim možem Noahom Baumbachom, nazadnje pri filmu Beli šum. V zadnjih letih pa se je Greta Gerwig uveljavila kot scenaristka in režiserka lastnih filmov Lady Bird in Čas deklištva – oba sta ji prinesla več nominaciji za oskarja, med drugim za najboljši film in za scenarij. V svojem novem filmu, za katerega sta scenarij ponovno napisala skupaj z možem, pa je glavni lik slavna igrača Barbie. Ta se je rodila leta 1959 v tovarni igrač Mattel. V glavnih vlogah kot Barbie in Ken nastopata Margot Robbie, ki je film tudi producirala, in Ryan Gosling. Zasnova zgodbe je sledeča: prebivalci Barbie dežele morajo biti popolni, to je jasno, in ker se Barbie začne spraševati o neprimernih stvareh, na primer o smrti, mora začasno zapustiti idilično deželo in poiskati punčko, ki se z njo igra. Sledi ji tudi njen Ken. Oceno filma, v katerem prevladuje roza barva, je pripravila Ana Jurc. Bere Lucija Grm.
Cristopherja Nolana ni treba posebej predstavljati – že za svoj drugi celovečerec Memento iz leta 2000 je bil nominiran za svojega prvega oskarja za najboljši scenarij. Prav scenaristično so njegovi filmi po navadi precej kompleksni – pomislimo na Izvor ali pa na Medzvezdje, Dunkirk in trilogijo Vitez teme. V Oppenheimerju se je lotil biografije znanstvenika, ki je svetu dal atomsko bombo. V filmu ga igra britanski igralec Cillian Murphy. Film so posneli z IMAX kamerami velikega formata, velik poudarek je, kot vedno pri Nolanovih delih, na vizualnih prvinah. O tem, ali to zadostuje za dober film, se sprašuje Muanis Sinanović. Bere Igor Velše.
Christopher Nolan se je v Oppenheimerju lotil biografije ameriškega znanstvenika Roberta Oppenheimerja, ki se je v zgodovino zapisal kot oče atomske bombe, Greta Gerwig pa je v svojem novem filmu Barbie obudila lik znamenite igrače. Ocenjujemo tudi film Modri kaftan maroške režiserke Maryam Touzani in Nemir, ki je postavljen v švicarsko urarsko mesto v drugo polovico 19. stoletja – v obdobje, ko so začeli na novo definirati čas in delo in se je razvil tudi upor v obliki anarhističnih idej o individualni svobodi brez vsiljene avtoritete.