Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Od 26. aprila do 1. maja na severu Avstrije poteka že 20. filmski festival CROSSING EUROPE Linz, ob katerem mesto Linz za teden dni postane stičišče sodobne evropske avtorske kinematografije. 39 igranih, dokumentarnih in kratkih filmov iz 45 držav tudi letos predstavlja nekonvencionalne, kritične in umetniško ambiciozne perspektive mlade generacije evropskih filmskih ustvarjalcev. Prispevek je pripravila Petra Meterc, ki se je pogovarjala tudi z režiserko filma Elaha, Mileno Aboyan.
Komična grozljivka Renfield je novodobna, modernizirana pripoved o zvestem služabniku grofa Drakule, s času primernim sloganom: Ko ti šef pije kri. V glavnih vlogah nastopita Nicholas Hoult in Nicholas Cage, in kot so zapisali kritiki, je ta za vlogo grofa Drakule s svojim prepoznavnim, samosvojim slogom igre, ki vključuje veliko »karizmatičnega kričanja« in »izbuljenih oči«, več kot odlična izbira. O Renfieldu in tradiciji vampirskih filmov razmišlja Tina Poglajen.
Na sporedih kinematografov Cineplexx je te dni film Air: Nekaterim legendam je usojeno leteti, pri katerem sta svoje ustvarjalne moči znova združila Ben Affleck in Matt Damon. Filmsko interpretacijo geneze enih od najznamenitejših športnih copat v zgodovini si je ogledal Miha Zor.
Posvečamo se dvema festivaloma, in sicer desetemu jubileju festivala žanrskega filma Kurja polt in 22. Festivalu neodvisnega filma. Razmišljamo o komični grozljivki Renfield, ki se uvršča v bogato zgodovino filmov o Drakuli, pa o socialni drami Prezaposlena, ocenjujemo tudi športno dramo Air: Nekaterim legendam je usojeno leteti, ki je bila posneta za pretočno platformo Amazona, zaradi uspeha pri testnem občinstvu pa je našla pot v kine. Vabljeni k poslušanju!
Med 17. in 23. aprilom bo v Ljubljani v Kinodvoru in v Slovenski kinoteki potekala 10. izdaja festivala žanrskega filma Kurja polt. Ob tem jubileju se Tesa Drev Juh v oddaji Razgledi in razmisleki pogovarja z Mašo Peče, ki festival vodi že od začetka – o izzivih, uspehih, o preteklih izdajah in o letošnji ediciji Kurje polti, pa o stigmi, ki se še vedno drži žanrskega filma. Na fotografiji Maša Peče Foto: Miloš Ojdanić / MMC RTV SLO
Junak filma Šazam! Bes bogov ni klasičen superjunak, ampak najstnik, ki ni dorasel nalogi, ki mu je dodeljena. Svet naj bi namreč rešil pred mogočnimi grškimi boginjami. V teku filma sicer mora sprejeti nekatere odgovornosti, tako da bi lahko zgodbo razumeli tudi kot skoraj klasično zgodbo o odraščanju. Oceno filma je pripravil Igor Harb. Bere Renato Horvat.
Festival žanrskega filma Kurja polt letos obeležuje svoj 10. jubilej - odvijal se bo sicer med 17. in 23. aprilom v Slovenski kinoteki in v Kinodvoru v Ljubljani. V Kinodvoru pa so že ta teden naredili uverturo v festival z odštekano komedijo Kajenje povzroča kašelj filmskega ekscentrika Quentina Dupieuxa, v kateri srečamo superjunake, ki precej odstopajo od klasičnih superherojev. Imajo tudi zanimivega vodjo. Več o novem delu avtorja, ki ga poznamo med drugim po filmu Mandibule, v katerem nastopa velikanska muha, pa v besedilu Gaje Pöschl. Bere Maja Moll.
V oddaji Gremo v kino se posvečamo dvema filmoma, v katerih nastopajo ne povsem klasični superjunaki – v absurdističnem filmu Kajenje povzroča kašelj Quentina Dupieuxa (s filmom v Kinodvoru v Ljubljani začenjajo praznovanje 10. obletnice festivala Kurja polt) srečamo skupino superjunakov, ki se mora odpraviti na enotedenski team building, preden se lahko spet vrne reševat svet. V nadaljevanju spektakla Šazam! izpred štirih let pa se mora deček, ki se lahko spremeni v odraslega superjunaka Šazam, skupaj s superjunaškimi kolegi soočiti z razdiralno silo Atlasovih hčera. Poleg tega poročamo s festivala dokumentarnega filma Zagrebdox in o ciklu palestinskega filma v Slovenski kinoteki.
Dočakali smo že 6. del srhljivke Krik, v kateri grozo pooseblja morilec, oblečen v masko, ki oponaša lik na znameniti sliki Krik Edvarda Muncha. Film ocenjuje Gorazd Trušnovec, njegovo besedilo bere Eva Longyka Marušič.
Med letošnjimi nominiranci za tujejezičnega oskarja je bila tudi belgijska drama Blizu režiserja Lukasa Dhonta. Film je sicer prejel prestižno veliko nagrado žirije v Cannesu, na lanskem Liffu pa so mu namenili nagrado Art kino mreže Slovenije in nagrado mladinske žirije Kinotrip. V središču filma je tesno prijateljstvo med najstnikoma, ki ga sošolci interpretirajo tako, da pride med njima do razdora in nazadnje do tragedije. Oceno filma je pripravil Igor Harb, bere Igor Velše.
Ozrli se bomo k filmom v tekmovalnem programu 25. Festivala dokumentarnega filma in izpostavili še dva filma s festivala, in sicer novo delo Wernerja Herzoga, posvečeno paru vulkanologov, pa film o ljubezenskem življenju znamenite avtorice kriminalk Patricie Highsmith. Poleg tega bomo ocenili 6. del serije srhljivk Krik in belgijsko dramo Blizu režiserja Lukasa Dhonta, ki je bila med letošnjimi nominiranci za oskarja za najboljši tujejezični film. Ob tej priložnosti bomo komentirali tudi podelitev nagrad Ameriške filmske akademije.
Amir Muratović je avtor številnih dokumentarnih del – lotil se je slikarstva v filmu Kolo: Pesem za Matijo Jamo, literature v filmu Cankar, arhitekture v filmu Fabiani: Plečnik, posnel je film o Švicariji, Muzeju norosti in še čem. V svojem novem filmu Temni pokrov sveta, ki si ga lahko ogledate na Festivalu dokumentarnega filma, ki poteka v Ljubljani, je s kamero spremljal Matevža Lenarčiča, ko je z letalom potoval po svetu in meril količino črnega ogljika, enega od glavnih onesnaževalcev našega planeta. Z režiserjem se je pogovarjala Tesa Drev Juh. Foto: Amir Muratović / Tomaž Lunder
Pogovarjamo se z Amirjem Muratovićem, čigar novi film Temni pokrov sveta bo v nedeljo premierno prikazan na 25. izdaji Festivala dokumentarnega filma v Ljubljani. Med drugim razmišljamo tudi o dokumentarcih Huberta Sauperja, ki si jih lahko prav tako ogledamo na festivalu in o še enem festivalu dokumentarnega filma, ki se pravkar odvija, namreč v Solunu. Poleg tega se sprašujemo o favoritih za letošnje oskarje.
Tesa Drev Juh je pred mikrofon povabila Roka Rozmana in Rožleta Bregarja, ustvarjalca dokumentarca Ena za reko: zgodba Save, zmagovalnega filma letošnjega Festivala gorniškega filma. Foto: EPA
Sinoči so se v Slovenski kinoteki začeli Dnevi etnografskega filma, mednarodni festival, ki omogoča vpogled v različne realnosti sodobnega časa in v okoliščine, ki zaznamujejo naš vsakdan. Filmi, ki jih bodo prikazali na festivalu, so nastajali po vsem svetu, od Evrope, bližnjega Vzhoda, južne in latinske Amerike, pa v različnih državah vzhodne in južne Azije. Včeraj so v Kinoteki že prikazali nizozemska kratka filma Vodne poti in Mush Room for Thought, nemški film Ohranjanje tradicije, ki prikazuje katoliške običaje v Mehiki in ZDA, zvečer pa je festival uradno odprl češki film Živa voda, za katerega je režiser Pavel Borecký odpotoval med jordanske nomade in se posvetil njihovi oskrbi z vodo. Tina Poglajen se je o programu letošnjega festivala, ki bo trajal do sobote, pogovarjala z Miho Pečetom, direktorjem festivala in strokovnim sodelavcem Inštituta za slovensko narodopisje pri ZRC SAZU. Foto: Žít vodu/Living Water, Pavel Borecký. Vir foto: Dnevi etnografskega filma
V nedeljo je svoje nagrade podelila Britanska filmska akademija. Netflixovi produkciji Na Zahodu nič novega so namenili kar sedem BAFT – za najboljši film, najboljši tujejezični film (gre namreč za nemško produkcijo), za režijo, za scenarij po predlogi, za filmsko fotografijo, filmsko glasbo in zvok. Film, ki si ga lahko ogledate na Netflixu, v nekaterih državah je na ogled sicer tudi v kinih, ima tudi devet nominacij za oskarje. Film ocenjuje Igor Harb, bere Bernard Stramič.
Redki so igrani filmi, ki zgodbo pripovedujejo iz perspektive neke živali. Gre za velik izziv, ki se ga je lotil Poljak Jerzy Skolimowsky v filmu IA. S svojim tankočutnim pristopom je prepričal gledalce, pa tudi žirijo v Cannesu, ki mu je podelila svojo nagrado. Film ocenjuje Muanis Sinanović, bere Bernard Stramič.
Cristian Mungiu je eden od prvih in najpomembnejših predstavnikov t.i. romunskega novega vala. Za svoj film 4 meseci, 3 tedni in 2 dneva je leta 2007 prejel zlato palmo v Cannesu, prvo za romunski film. V Cannesu in na drugih festivalih so s prestižnimi nagradami ovenčali tudi njegova filma Daleč za griči in Matura. Mungiu je Ljubljano obiskal ob slovenski premieri svojega filma MRI, pod katerega se podpisuje kot scenarist, režiser in producent. V vseh teh vlogah je rad, ker mu zagotovijo, da bo imel pri odločanju toliko svobode, da bo film res njegov, torej avtorski. Pogovor je posnela Tesa Drev Juh. Foto: MMC RTV SLO/ Miloš Ojdanić
Ljubljano je ob premieri svojega filma MRI obiskal romunski cineast Cristian Mungiu, ki je najbolj znan po filmu 4 meseci, 3 tedni in 2 dneva, za katerega je med drugim prejel zlato palmo v Cannesu, in s katerim je romunski film postavil na zemljevid svetovne kinematografije. Slišali boste lahko pogovor z njim, poleg tega ocenjujemo psihološko dramo Kit Darrena Aronofskega in srhljivko Trkanje v koči M. Night Shyamalana. V ospredju sta tudi 17. Festival gorniškega filma in 10. obletnica Noči erotičnega filma.
Eno izmed dveh letošnjih Prešernovih nagrad je prejela Ema Kugler, multidisciplinarna umetnica, ki sta jo za nagrado predlagali tako komisija za uprizoritvene umetnosti kot tudi komisija za avdiovizualne umetnosti. Ema Kugler svoja dela, ki niso vezana le na en medij, ustvarja že štiri desetletja, prejela je že impresivno število nagrad, tudi na pomembnih mednarodnih festivalih, največ pa za svoj celovečerni film Človek s senco izpred štirih let. Med drugim je leta 2008 prejela nagrado Prešernovega sklada, leta 2020 pa Štigličevo nagrado za življenjsko delo. Foto: BoBo
