Iskanje
V torek, 29. 4., bodo v Evropskem parlamentu v Bruslju razglasili letošnjega prejemnika filmske nagrade LUX evropskega občinstva za najboljši evropski film. Evropski parlament nagrado podeljuje od leta 2007 – do leta 2020 so zmagovalca izbirali izključno člani parlamenta, od leta 2020 naprej polovico glasov prispeva evropsko, torej tudi slovensko občinstvo. Spletno glasovanje se konča 27. aprila. Nominirancev je tudi tokrat 5 in z nominacijo so vsi dobili podnapise v 24 uradnih jezikih Evropske unije, vsi so tudi na ogled brezplačno v državah Evropske unije. Namen nagrade LUX, ki jo podeljujejo v sodelovanju z Evropsko filmsko akademijo, je praznovanje raznolikosti evropskega filma, in ozaveščanje glede družbenih, političnih in kulturnih problematik v Evropi. Nominirani filmi posredno ali neposredno opozarjajo na pomen enakopravnosti, pravičnosti, solidarnosti in sprejemanja drugačnosti.
4 min • 25. 04. 2025
Med 27. marcem in 1. aprilom je v Gradcu potekal jubilejni 25. festival avstrijskega filma Diagonala. Tesa Drev Juh je ob tej priložnosti posnela pogovore s tremi avtorji, ki so svoja nova dela predstavili na festivalu. Florian Pochlatko je posnel film o dekletu, ki je preobčutljivo za ta svet. Ludwig Wüst je v svojem novem filmu želel zaobjeti več tem v povezavi z večnimi vprašanji okrog ljubezni. Rebecca Hirneise pa se je v svojem dokumentarcu soočila s svojo družino in njihovim močnim verovanjem, ki se mu je vse življenje poskušala izogniti. Prevode bereta Dejan Kaloper in Ana Bohte, zvok in montaža Vladimir Jovanović.
20 min • 12. 04. 2025
Posvečamo se filmu April, ki je gruzijski režiserki Dei Kulumbegashvili na Beneškem filmskem festivalu prinesel posebno nagrado žirije. V središču filma, postavljenega na gruzijsko podeželje, so vprašanja, povezana z ženskim telesom. Pod drobnogledom sta tudi francoski film Sveta krava!, ki tematizira odraščanje na podeželju, prva ljubezenska čustva in prevzemanje odgovornosti, in Netflixova odmevna serija Adolescenca – ta prek umora 13-letnice prikaže radikalizacijo sodobnih najstnikov. Poleg tega se pogovarjamo z avstrijskim režiserjem Norbertom Pfaffenbichlerjem, avtorjem trilogije 2551 – njen zaključek so prikazali v okviru franšize Kurja polt – Poslednji hura 2 v Slovenski kinoteki.
26 min • 11. 04. 2025
Posvečamo se romantični drami, posvečeni razhajanju para, z naslovom Ravno obratno španskega režiserja Jonasa Truebe, in akcijskemu filmu Nevarni gradbinec. Pogovarjamo se s Petro Seliškar – te dni sta kar dva njena nova dokumentarna filma (Gora se ne bo premaknila in Poletne počitnice, ki se oba posvečata življenju ene od zadnjih planšarskih družin v makedonskem visokogorju) na ogled na dveh festivalih, namreč na ZagrebDox in Visions du reel. Poročamo tudi o nekaj vrhuncih jubilejnega 25. festivala avstrijskega filma Diagonala.
29 min • 04. 04. 2025
Praslovan ni le naslov ene najbolj znanih skladb Zorana Predina, temveč je tudi naslov novega dokumentarnega filma režiserja Slobodana Maksimovića o ustvarjalni in življenjski poti glasbenika, ki se je pri svojem delu vztrajno opiral na uporniški potencial umetnosti. Film s številnimi posnetki koncertov, dogodkov in drugega gradiva prikaže lok razvoja glasbe Zorana Predina v zadnjih več kot štirih desetletjih – ob njegovi karieri pa tudi spremembe v družbeno-političnem ozračju našega prostora in nekdanje skupne države Jugoslavije. Predinovo ustvarjalno pot prikaže kronološko – od njegovih začetkov ukvarjanja z glasbo v Mariboru do obdobja z novovalovsko skupino Lačni Franz, s katero je pustil pečat na širši jugoslovanski rokovski glasbeni sceni. Film se potem posveti poznejšim Predinovim obdobjem, v katerih je raziskoval različne glasbene zvrsti in sodeloval z glasbeniki, kot je na primer Arsen Dedić. Praslovan je bil premierno prikazan avgusta na Sarajevskem filmskem festivalu, na Festivalu slovenskega filma v Portorožu je prejel nagrado občinstva, preden je prišel na redni spored slovenskih kinematografov, pa se je zavrtel tudi na 27. Festivalu dokumentarnega filma. Z Zoranom Predinom in Slobodanom Maksimovićem se pogovarja Tesa Drev Juh.
25 min • 27. 03. 2025
Olga Kosanović je v filmu Še zdaleč ne lipicanci, ki je bil na ogled v okviru 27. Festivala dokumentarnega filma v Ljubljani, vzela pod drobnogled birokratski sistem, vezan na pridobivanje avstrijskega državljanstva, obenem se v njem sprašuje o tem, kakšen pomen ima državljanska pripadnost narodu. Iz oddaje Gremo v kino.
9 min • 21. 03. 2025
V kinih se je zavrtel novi film o delovanju samostanov sester magdalenk na Irskem. Take majhne stvari je posnet po noveli Claire Keegan, postavljen pa je v čas sredi 80.let prejšnjega stoletja. Pogovarjamo se z Olgo Kosanović, režiserko dokumentarca Še zdaleč ne lipicanci. V filmu, ki je bil na ogled v okviru Festivala dokumentarnega filma v Ljubljani, je vzela pod drobnogled birokratski sistem, vezan na pridobivanje avstrijskega državljanstva, obenem se v njem sprašuje o čustveni plati tega, da imaš ali nimaš državljanstvo države, v kateri bivaš. Poročamo tudi o pravkar minulem festivalu dokumentarnega filma v Solunu.
28 min • 21. 03. 2025
Na letošnjem Festivalu dokumentarnega filma, ki ga lahko obiščete še do srede v Ljubljani (v Cankarjevem domu, v Slovenski kinoteki in v Kinodvoru), so zavrteli štiri glasbene dokumentarce, med temi Glasba za vojaški udar, ki je predvsem politično obarvan in govori o izkoriščanje glasbe v politične namene. Film je uvrščen v tekmovalni program del, ki letos tekmujejo za nagrado Amnesty International Slovenije za najboljši film na temo človekovih pravic. Tesa Drev Juh pa se v svojem prispevku posveča preostalim trem glasbenim dokumentarcem 27. izdaje festivala – z enim, namreč s Praslovanom o Zoranu Predinu, so festival prejšnjo sredo tudi odprli. Potem sta tu še filma, posvečena Beatlom in prvi skupini Nicka Cavea.
3 min • 17. 03. 2025
Med 12. in 19. marcem se bo v Ljubljani odvila 27. izdaja Festivala dokumentarnega filma – med drugimi bosta na ogled novi film Raduja Judeja o Romuniji v času tranzicije, posnet s pomočjo reklamnih spotov iz tistega časa, pa Edina zemlja, prejemnik oskarja za najboljši dokumentarec. O izboru filmov se Tesa Drev Juh pogovarja z direktorjem festivala Simonom Popkom, o retrospektivi, posvečeni dokumentarcem Maje Weiss, pa govori Anja Banko.
12 min • 07. 03. 2025
Med 12. in 19. marcem se bo v Ljubljani odvila 27. izdaja Festivala dokumentarnega filma – med drugimi bosta na ogled novi film Raduja Judeja o Romuniji v času tranzicije, posnet s pomočjo reklamnih spotov iz tistega časa, pa Edina zemlja, prejemnik oskarja za najboljši dokumentarec. Letošnjim oskarjem se v oddaji tudi sicer posvečamo. Poleg tega razmišljamo o novem mladinskem filmu Urške Djukić Kaj ti je deklica, pa o zgodovinski drami Peti september, ki tematizira incident med poletnimi olimpijskimi igrami v Münchnu leta 1972, ko so teroristi zajeli izraelske športnike.
29 min • 07. 03. 2025
Pogovor s člani oblikovalskega kolektiva Grupa Ee, ki so med letošnjimi prejemnike nagrade Prešernovega sklada. V komisiji so o kolektivu zapisali, da mu je "v zadnjih letih delovanja z vztrajnim ukvarjanjem z naročniki na področju kulture uspelo ustvariti poseben in zelo izrazit oblikovalski opus, ki ga odlikujejo izjemna inventivnost, sporočilna jasnost in koherentnost". Celostne grafične podobe, ki jih ustvarjajo, so kompleksne, subtilne in udarne hkrati. Ni jih strah ,starih' referenc, pozabljenih tehnik ali nenavadnih formatov. […] Eksperiment, neobremenjeost, drugačnost, odprtost, sposobnost zajemanja iz sodelovanja, iznajdljivost … Vse to so lastnosti delovanja skupine. Ne nazadnje pa gre seveda tudi za jasnost in prepoznavnost oblikovalskega jezika, tehnično dovršenost in konsistentnost; vse skupaj je, gledano kot celota, zanesljivo redkost v današnji družbi." Pogovor z Damjanom Ilićem, Mino Fino in Ivianom Kanom Mujezinovićem je posnela Tesa Drev Juh.
21 min • 01. 03. 2025
Tesa Drev Juh se je pogovarjala z Leonom Vidmarjem, avtorjem animiranih filmov, ki je za svoj kratki animirani film Slovo na Festivalu slovenskega filma leta 2016 prejel vesno za najboljšo animacijo. Na letošnjem festivalu Berlinale pa je bil v tekmovalni sekciji Generation Kplus, posvečeni filmom, ki nagovarjajo mlajše občinstvo, predstavljen film Zgodbe iz čarobnega vrta. Zanj je je Leon Vidmar prispeval eno od treh zgodb – te so postavljene v okvirno pripoved filma, ki pa v celoti tematizira smrt.
22 min • 27. 02. 2025
Pablo Larrain je v svoji dosedanji karieri ustvaril že več odličnih del – med temi je meni najljubši satirični Klub, film o skupini nekdanjih duhovnikov, ki skupaj z redovnico, neke vrste oskrbnico, živijo v odročni hiši na čilski obali, kjer naj bi se kesali za svoje pretekle grehe. Larrain ima izjemen čut za prikaz človeške narave z vsemi posebnostmi in čudaštvi vred, kar je dokazal tudi v filmih, v katerih je obravnaval življenja slavnih žensk, na primer Jackie Kennedy in princese Diane. Na preteklem filmskem festivalu v Benetkah pa je prvič pokazal svoj film o eni izmed najbolj izjemnih umetnic opernega sveta, Marii Callas. Zdaj se film vrti tudi pri nas. Takole je Larrain razložil, zakaj se je lotil zgodbe o Marii Callas: »Zakaj pa ne? Že od malih nog sem bil oboževalec opere in Marie Callas. Vedno me je presenečalo, da je tako malo filmov o operi in opernih pevcih. Nekaj jih sicer je, ampak malo, če pomislimo, kako zanimiva je opera kot umetnostna zvrst. In tako sem dobil zamisel, da bi posnel film o verjetno najboljši pevki vseh časov, ki je imela zelo lepo in obenem zelo težko življenje.« Vlogo Marie je odigrala Angelina Jolie, ki se je za film morala naučiti petja. Potem so naredili preplet njenih pevskih vložkov in izvirnih arij operne dive. Kaj je zanjo merilo, da je zadovoljna s svojo vlogo? »Iskreno povedano, so merilo, ali sem vlogo izpeljala dovolj dobro, oboževalci Marie Callas in vsi tisti, ki ljubijo opero. Strah me je bilo, da bi jih razočarala. Lepo je tudi, če dobiš dober odziv ljudi v filmski industriji, ampak srčno sem si želela, da ne bi razočarala ljudi, ki to pevko obožujejo in jim veliko pomeni. Ko sem ustvarjala vlogo, mi je resnično prirasla k srcu, zato ji ne bi želela narediti slabe usluge.« Angelina Jolie pa v vlogi operne dive, čeprav je vanjo očitno vložila veliko truda in predanosti, nekako ne zaživi najbolje. Kot je nekoč povedal mehiški cineast Alejandro Gonzáles Iñárritu, je že v osnovi izziv v neko vlogo postaviti nekoga zelo slavnega, ne da bi gledalci v njem videli predvsem njega samega in ne osebe, ki jo naj bi upodobil. To je povedal v kontekstu komentarja, da je v svoj film Babel zasedel Brada Pitta, nekdanjega soproga Angeline Jolie. Žal v filmu Maria Angelino Jolie gledamo predvsem kot Angelino. Pri tem ne pomaga niti ugotovitev, da je scenarij pravzaprav zelo dober – napisal ga je Steven Knight, ki ga med drugim poznamo po filmu Locke. Zgodba Marie se osredinja na kratek izsek iz življenja dive, na njeno zadnje življenjsko obdobje. Umrla je leta 1977, stara komaj 53 let, in je živela ločeno od zunanjega sveta, samo s kuharico in osebnim pomočnikom, ki sta bila obenem (kar je tudi eden od poudarkov filma) pravzaprav njena družina proti koncu njenega življenja. Film Maria je vizualno razkošen. Poudarek je na prikazu psihičnega in fizičnega zloma velike umetnice. Prek fiktivnega intervjuja dobimo vtis o pevkinem doživljanju sveta. Zgodba nakaže nekaj ključnih trenutkov v njenem življenju, ki jih vzporeja z operami, v katerih je nastopala. Melodramatični, lahko bi rekli operni naboj, se filmu prilega prav zaradi teh vzporednic. Edina težava, ki pa jo težko prezremo, je na žalost izbor osrednje igralke.
3 min • 21. 02. 2025
Današnje Valentinovo v Kinodvoru v Ljubljani je posvečeno spominu na nekdanji kino Sloga, ki je deloval prav tam, kjer je danes Kinodvor. Kino Sloga, ki je to ime dobil leta 1946, se je v 70-ih in 80-ih letih preusmeril v prikazovanje erotičnih filmov in šlo je dejansko za prvi erotični kino na območju tedanje države. O programu pripoveduje Maša Peče.
7 min • 14. 02. 2025
Od 17. do 22. februarja se bo odvil 19. festival gorniškega filma. V skoraj dvajsetih letih si je festival zgradil zvesto občinstvo, ki poleg projekcij z zanimanjem obišče tudi spremljevalni program: tematska predavanja, pogovori s filmskimi ustvarjalci in predstavitve gorniške literature. Festival vodi Silvo Karo.
4 min • 14. 02. 2025
V kinematografe je prišel slovenski mladinski film Čao Bela režiserja Janija Severja, film Bob Dylan: Popolni neznanec se osredotoča na prva poglavja kariere verjetno najslavnejšega kantavtorja v zgodovini, Balada o Limonovu pa je presenetljivo nekritičen portret kontroverznega ruskega pisatelja in politika Eduarda Limonova. Poleg tega je v teku Tržaški filmski festival in razglasili so nominirance za letošnje oskarje.
29 min • 24. 01. 2025
Novi dokumentarec režiserja Amirja Muratovića z naslovom NUK CCL je nastal ob 250. obletnici Narodne in univerzitetne knjižnice. Z režiserjem, ki je pred kratkim posnel tudi film o programu Ars, je Tesa Drev Juh posnela pogovor o njegovem novem filmu, ki je na razpolago tudi v spletnem arhivu RTV Slovenija.
5 min • 17. 01. 2025
Poglabljamo se v film Vsi odtenki svetlobe indijske režiserke Payal Kapadia (filmska pripoved, v kateri se prepletejo zgodbe treh žensk v Mumbaju, je prejela veliko nagrado žirije v Cannesu) in v novo delo bosanskega filmarja Danisa Tanovića Pozno poleti. Pogovarjamo se z Amirjem Muratovićem o njegovem filmu NUK CCL, posvečamo se dogajanju v Slovenski kinoteki – prihodnji teden se tam začenja celovita retrospektiva del hrvaškega cinasta Vatroslava Mimice –, poleg tega se oziramo k opusu ameriškega filmskega umetnika, slikarja in glasbenika Davida Lyncha, ki je ustvaril nekaj nepozabnih del, med njimi so Eraserhead, Divji v srcu, Mullholland Drive in serija Twin Peaks.
30 min • 17. 01. 2025
V oddaji Gremo v kino smo gostili Igorja Prassla in Anjo Banko, ki sta predstavila dva dogodka v Slovenski kinoteki, namreč dva večera, posvečena 100. obletnici nadrealizma na filmskem platnu, in retrospektivo del hrvaškega režiserja, scenarista in producenta Vatroslava Mimice.
10 min • 14. 01. 2025
Glavni lik filma Na polno! je 12-letni Ben, ki se ukvarja z glasbo, rad tudi kuha in je. In to se mu pozna. Na začetku s tem še ni obremenjen, že kmalu pa mu zunanji svet začne sporočati, da mora shujšati – predvsem zaradi zdravja. Ben dobi seznam hrane, ki jo sme jesti, in tudi sam se začne obremenjevati s svojo telesno podobo, še posebno zato, ker se zaljubi v sošolko Klaro. Kar naenkrat se mu zazdi, da to, da njegov videz odstopa od splošnih pričakovanj, tej zadevi ne bo v prid. Že na začetku filma Na polno! slišimo pesem, ki je nekakšen leitmotiv filma in Benovih preokupacij ter se v tem smislu v teku pripovedi spreminja… najprej je pesem posvečena hrani in kuhanju, potem ljubezni do dekleta, v katerega se zaljubi, na koncu pa prijateljstvu in sprejemanju samega sebe. Tak je tudi potek filmske pripovedi, v kateri najdemo teme, s katerimi se sooča veliko najstnikov – poleg že omenjenih tudi z ločitvijo staršev, mobingom in občutkom sramu, pa z depresivnostjo in raznimi pritiski od zunaj. Poanta filma, ki gradi na humorju in ironiji, pa je, da se moramo dobronamerno sprejeti, saj ni mišljeno, da bi bili enaki drugim oziroma jim čim bolj podobni. Obenem film ni moralističen, kar predvsem pri delih s tovrstnimi tematikami, ni samoumevno. Na polno!, ki posnet po kratkem romanu francoskega pisatelja Mikaëla Ollivierja, je zanimiv po vizualni plati. Režiserka se je odločila za preplet dveh tehnik animacije – stop motion in 2D animacije –, s tem prepletom pa je, kot je povedala, hotela pokazati kontrast med Benovim zunanjim in notranjim svetom. Tudi lutke same so zelo posrečene. Predvsem Ben je s svojo postavo, frizuro, prevelikimi očali in gibi telesa, precej karikiran, a obenem zelo prisrčen, simpatičen lik. Film Na polno! bo zelo zanimiv starejšim otrokom in najstnikom, ki so v obdobju odkrivanja lastne identitete, svojih posebnosti, pa tudi prvih ljubezenskih čustev.
2 min • 10. 01. 2025
