Iskanje
Tudi ta konec tedna bo gledališko bogat: v Slovenskem stalnem gledališču Trst bodo krstno uprizorili predstavo Na drugi strani, po besedilu argentinsko-ameriškega prozaista in dramatika Ariela Dorfmana; V Mariboru igralki in performerki Barbara Kukovec in Minca Lorenci uprizarjata duet o različnih oblikah nuje, njenih vzrokih in posledicah. V vsakdanjih situacijah iščeta napetost med zadrževanjem in izlivanjem in vedno znova ugotovita, da obstaja nešteto razlogov, zaradi katerih smo Pissed, kakršen je naslov njunega dela, ki ga bosta premierno uprizorili jutri, na Intimnem odru GT 22. Ob razglasitvi in začetku Kettejevega in Cankarjevega leta, ki ga sooblikujeta občini njunih rodnih mest: Ilirska Bistrica in Vrhnika, bo jutrišnja uvodna prireditev Kette in Cankar – iskrenost srca, moč duha.
16 min • 16. 01. 2026
»Le malokateri režiser je zarezal tako ostre sledove v razvoju neke gledališke hiše, kakor velja to posebej za delo Bojana Stupice v ljubljanski Drami,« je med drugim zapisal Dušan Moravec leta 1971 v publikaciji Dokumenti Slovenskega gledališkega muzeja. Bojan Stupica se v gledališko zgodovino vpisuje kot režiser in igralec, obenem pa tudi kot arhitekt, ki je uprizoritve umeščal v izvirne odrske prostore. Največji del svojega časa in ustvarjalnih sil je namenil beograjskim in še nekaterim jugoslovanskim gledališčem, pa tudi odrom velikih evropskih središč. S Slovenijo in z Ljubljano ga vežejo po prvih eksperimentalnih nastopih in po prvem, nekajmesečnem angažmaju v Mariboru, le tri kratka obdobja rednega dela v ljubljanski Drami: mladostna gledališka leta, prva sezona v času okupacije in prvi dve po osvobojditvi, ko je bil leto dni tudi ravnatelj osrednjega slovenskega gledališča, med drugim zapiše Dušan Moravec, že med vojno pa je izdelal tudi načrt za prenovo in dozidavo gledališke stavbe. Po drugi svetovni vojni je sodeloval pri oblikovanju Akademije za igralsko umetnost in na njej predaval osnove dramske igre in režije. Poučeval je tudi na gledaliških akademijah v Beogradu in Zagrebu. O delu Bojana Stupice, ki je bil v celoti gledališki človek, saj je bil v mariborski in ljubljanski Drami pred vojno angažiran kot igralec, režiser in scenograf, v slovenskih gledališčih, kot ga je teatrološko in zgodovinsko popisal Dušan Moravec, se bomo posvetili v dveh zaporednih oddajah. Vabimo vas k poslušanju!
46 min • 13. 01. 2026
Sayaka Murata, rojena leta 1979 v prefekturi Čiba na Japonskem, je ena najpomembnejših sodobnih japonskih avtoric. Od mladosti piše in objavlja prozna dela, na svetovni književni podij se je leta 2003 podala z romanom Ženska iz samopostrežne trgovine, ki je doživel milijonsko prodajo in prevode, med drugim tudi v slovenski jezik. Poleg Sayake Murate pisateljice, kot so Hiromi Kawakami, Micko Kawakami in Yuu Miri, močno zaznamujejo sodobno japonsko književnost. Literarni fokus premikajo od tradicionalne družbene ureditve, ki žensko definira z vlogo žene in matere, ter ga usmerjajo k vprašanjem telesa, spolne avtonomije, deviacije in travme. Roman Zemljani, iz katerega je odlomek, se uvršča v tok magičnega in feminističnega realizma. V njem avtorica povzema in radikalizira fascinacijo s podrejenostjo, nasiljem in telesnostjo. S skrajnimi telesnimi in fantastičnimi motivi – od incesta do kanibalizma – prikaže, kako nasilje, vtkano v družbene norme razmnoževanja in družinskih dolžnosti, vodi v popolno predrugačenje posameznika. Njena protagonistka ne išče mesta v obstoječem svetu, temveč izhod iz človeškosti, ki ji ga ta svet vsiljuje. Družba je v romanu predstavljena kot velikanska »Tovarna«. To je mehanizem, ki vsakogar sili v vnaprej določeno funkcijo – za ženske pomeni predvsem biti stroj za rojevanje otrok. Ta družbeni model ni eksplicitno pojasnjen, ampak deluje kot vseprisotna ideologija: posamezniki so deli v mehanizmu, njihova vrednost pa je odvisna od zmožnosti prispevati k reprodukciji sistema. Kdor se upira, postane napaka v proizvodni liniji – in zato predmet izločitve ali popravka. S tem avtorica že v temelju postavi jasno kritiko sistemske dehumanizacije, ki je hladna, rutinska in brutalna. To in še več o pisateljici, sodobni japonski književnosti in romanu Zemljani je v spremni besedi napisala Katja Šifkovič. Roman Zemljani je v prevodu Matjaža Juričaka leta 2025 izdala založba V. B. Z. Interpretka Sabina Kogovšek, prevajalec Matjaž Juričak, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Urban Gruden, režija Saška Rakef. Urednica oddaje Petra Tanko. Leto nastanka 2025.
32 min • 10. 01. 2026
Gledališka dodekalogija 1972–1983 je dvanajstmesečni projekt, ki ga je v okviru Evropske prestolnice kulture Nova Gorica – Gorica 2025 v partnerstvu z nekaterimi drugimi gledališči izvedlo Slovensko narodno gledališče Nova Gorica. Pod idejnim in režijskim vodstvom Tomija Janežiča smo vse leto spremljali življenjske zgodbe ljudi, živečih in drugače povezanih z goriško pokrajino, od konca 19. stoletja do danes. Sklepni del dodekalogije je predstava z naslovom 1983. V njej sta se prostor in čas hkrati gostila in širila in izpostavila večkrat neopažene povezave med vsakdanjostjo in umetniško kreacijo.
2 min • 20. 12. 2025
Projekt Transport je omnibus šestih lutkovnih miniaturk in povezuje šest gledališč iz Slovenije, Poljske, Estonije, Litve in Češke. Pod vodstvom avtorja in režiserja Tina Grabnarja ustvarjalci preiskujejo trajnostni pristop h gledališču, tako v vsebinskem kot produkcijskem smislu ter raziskovanje uprizoritvenih strategij združujejo s tehnološko inovativnostjo. O projektu razmišlja gledališka kritičarka in publicistka Nika Arhar. Refleksijo je sofinanciralo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije v okviru spodbude kulturnim ustvarjalcem za izvedbo projektov kritike in refleksije umetnosti v letu 2025. Vabimo vas k poslušanju! foto: Miha Fras, lgl.si, izsek
35 min • 15. 12. 2025
Slovensko narodno gledališče Nova Gorica je bilo gostitelj večine gledališkega programa Evropske prestolnice kulture GO! 2025. Podrobneje o tem, kaj je sodelovanje z zavodom EPK gledališču prineslo v iztekajočem se letu, predvsem pa o tem, kaj je evropska prestolnica kulture prinesla za prihodnost gledališča, smo se pogovarjali z Mirjam Drnovšček, direktorico Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica. Vabimo vas k poslušanju! fotografija iz predstave Gledališka dodekalogija: 1982, foto: Guido Mencari Photography
26 min • 09. 12. 2025
Evropska prestolnica kulture GO! 2025 se počasi sklepa, z njo pa tudi njen najobsežnejši gledališki projekt, Gledališka dodekalogija 1972 – 1983. Spremljali smo premiero predzadnje epizode, z naslovom 1982, ki jo je igralski ansambel Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica odigral natančno in suvereno. Transgeneracijsko fikcijo, ki jo sestavlja mnoštvo posameznih zgodb družine, ki je že več generacij zaznamovana z življenjem ob meji, dramaturško uokvirja in z mojstrsko režijo odrsko vodi Tomi Janežič. Predstavo si je ogledala Petra Tanko. foto: Peter Uhan, izsek
1 min • 29. 11. 2025
Kralju Ubu Alfreda Jarryja v interpretaciji režiserja in lutkarja Matije Solceta in njegove ekipe je eno tistih literarnih del, ki bi jih dandanes lahko premaknili s knjižnih polic z oznako Fikcija med tiste z oznako Stvarnost. Predstava U!-BU?, ki so jo po Jarryjevi predlogi minuli petek premierno uprizorili v dvorani Duše Počkaj v Cankarjevem domu, se bere kot ugledališčenje značajev današnjih svetovnih voditeljev, njihovega pohlepa, brezsramnosti, prilaščanja brezmejne moči in nje uživanja skozi pojme kot tanki, bombe, milijoni in miljarde, Pred gledalci se odvije divji kabaterejski spektakel v mešanici igre, glasbe in animacije, v katerem beseda »merdre« zaseda posvečeno mesto. Drugo ponovitev predstave si je ogledala Petra Tanko. foto: Daniel Kvapil, festival Nekropolis, vir: cd-cc.si
2 min • 24. 11. 2025
Barbara Kapelj se že od zgodnjih let posveča raziskovanju ženskih pisav, pozneje svoje zanimanje razširi na raziskovanje ženskih vprašanj v obsegu umetnic, intelektualk, delavk, ženskega življenja v družbi danes in v preteklosti. Svoj avtorski opus udejanja predvsem v uprizoritvenih umetnostih, njene predstave in druge performativne oblike že več kot dve desetletji sooblikujejo slovenski gledališki in širše kulturni prostor. Po tem, ko je v oddaji prejšnji teden spregovorila o svojih prebojnih začetkih in nadalje o sodelovanju z vrsto slovenskih in tujih umetnic različnih generacij, o različnih intervencijah in perfomansih v javnem prostoru, se pogovor nadaljujeva s pripovedjo o projektu Hodim za tabo in gledam te, v nadaljevanju pa vas vabimo k poslušanju razkošja zgodb Barbare Kapelj o delavkah v kamnolomih, Lili Novy, sodelovanju s Simono Semenič, staranju in še čem. performans Kamnolomke, foto: Gabriele Fuso
38 min • 17. 11. 2025
»Ne bi rekla, da ima umetnica mati manj skrbi, ko so otroci starejši, ampak vseeno se je lažje dogovarjati za svoj čas, čas za umetniško ustvarjanje.« Tako pravi Barbara Kapelj, ki je slovenski uprizoritveni prostor v zadnjih desetletjih močno zaznamovala z nekaterimi ključnimi uprizoritvami in dogodki družbeno kritičnega in feminističnega značaja, s katerimi je odstrla spregledane, odrinjene in nevidne zgodovinske perspektive življenj žensk – tako tistih, ki so delovale znotraj umetniških sfer kot tudi tistih z obrobja. Med njimi: Ženska dela: obrobljanje, vozlanje, pletenje, tkanje, Nekega dne in neke noči, odkrivanje Lili Novy, Hodim za teboj in gledam te, Draga Duša, Kapelj Semenič v sestavljanju, Kamnolomke, … Njena dela črpajo iz umetnosti in življenjskih zgodb širokega spektra umetnic in drugih žensk, tako v času kot prostoru, in se gradijo v sodelovanju z premnogimi sodobnicami, ki jih obravnavane téme nagovarjajo oziroma osebno zadevajo. Vabimo vas k poslušanju! na fotografiji Damjana Černe v predstavi Pletenje, 2010, foto: Damjan Osredkar
44 min • 11. 11. 2025
Predstava Spolzka tla, s podnaslovom Antimuzikal Nezaželenih, je najnovejše odrsko delo Matjaža Fariča, plesalca, koreografa in režiserja, ki v njej združuje mnogotere odrske jezike in izraze, med njimi sodobni ples, igro, petje, glasbo v živo, dodatno dinamiko pa v dogajanje vnese tudi uporaba vrtljivega odra v Linhartovi dvorani Cankarjevega odra, na katerega smo že domala pozabili. Kakor oblika je tudi vsebina zelo heterogena, predvsem pa je zanimivo soočenje ter srečanje sveta sodobnih plesalcev in plesalk s svetom brezdomcem. V to srečanje so vključene vsakršne nujnosti, navade, možnosti, strahovi, glasovi, in prekletstva, vsak na svoji strani pa se – z mislijo na jutri – bori za kolikor toliko znosen danes. Več o predstavi pa v pogovoru z Matjažem Faričem. Vabimo vas k poslušanju! foto: Darja Štravs Tisu, www.cd-cc.si
44 min • 04. 11. 2025
Posvečamo se večdesetletnemu arheološkemu raziskovanju kraške krajine, ki je slovenska arheologa pripeljalo do najdbe več kilometrov dolge kamnite strukture, ki so jih prazgodovinske skupnosti uporabljale za množični lov na divjad; potem knjižnim novostim: Angel izginjanja Slobodana Šnajderja, Srebrni dež Pawla Huelleja, Vojna Miljenka Jergovića, ki so jih pred kratkim izdali pri Cankarjevi založbi, ter premieri filma To, kar je treba narediti na festivalu DOK v Leipzigu. Vabimo vas k poslušanju!
12 min • 28. 10. 2025
Filip Kalan Kumbatovič je markantna osebnost iz novodobne slovenske kulturne zgodovine, arhitekt po osnovni izobrazbeni vokaciji, zelo zgodaj pa je gledališče prepoznal kot okolje, znotraj katerega se je udejanjil kot mislec, praktik, organizator, predvsem pa se je njegov angažma odrazil v prispevku k slovenski gledališki zgodovini. Filip Kalan Kumbatovič, neformalno imenovan Kumba, velja za utemeljitelja moderne slovenske zgodovine gledališča, tej vedi je priboril sloves in ugled v domačem in mednarodnem prostoru. V oddaji predstavljamo odlomek besedila Simone Ješelnik, dramaturginje in samostojne strokovne delavke v Centru za teatrologijo in filmologijo Akademije za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani z naslovom in Kumba in njegov dvojnik. Prispevek je del tematskega bloka Filip Kalan Kumbatovič ali kako vzpostaviti kontinuiteto, v reviji Dialogi, št. 1-2, 2025, katerega urednik je mag. Primož Jesenko.
39 min • 28. 10. 2025
Predstava Umetnost življenja: Umor na podeželju, avtorice so Barbara Kukovec, Katarina Stegnar in Urška Brodar, je predstava o tem, kako resničnost zareže v umetniški proces in ga radikalno preusmeri. Vabimo vas k poslušanju pogovora o recepciji in recipročnosti v umetnosti, o procesu nastajanja predstave in njenih predhodnih performansov, pa tudi o izobraževalni in zagovorniški funkciji feministične umetnosti, v katerem so sodelovale vse tri avtorice, ki so hkrati tudi nastopile v predstavi Umetnost življenja: Umor na podeželju, nastali v soprodukciji Slovenskega mladinskega gledališča in festivala Mesto žensk. foto: Andrej Firm
31 min • 14. 10. 2025
Pod geslom »Skozi oči preteklosti v vizijo prihodnosti« 31. festival Mesto žensk zaznamujejo vpogled v arhive in vrednotenje spoznanj o vztrajanju, prebojih, fenomenih in mreži; o dejavnostih in dokumentih, ki se iz leta v leto zbirajo in soustvarjajo slovensko umetniško sceno in širšo družbeno krajino. O Mestu žensk, o društvu, ki zaznamuje 30. obletnico svojega delovanja, in festivalu, njunem vplivu v družbeni sferi in umetniškem kontekstu, o arhivih in arhiviranju ter kuriranju feminističnega festivala, se s Petro Tanko pogovarjajo: Iva Kovač, programska vodja društva in festivala Mesto žensk, Barbara Kapelj, vizualna in scenska umetnica in večkrat sodelujoča avtorica na festivalu in Ana Lorger, dramaturginja in kritičarka, letošnja selektorica programa uprizoritvenih umetnosti, ki se je Mestu žensk pridružila zadnja od danes sodelujočih. Vabimo vas k poslušanju! na fotografiji: Barbara Kapelj: Kamnolomke, foto: Gabriele Fuso, zasebni arhiv
36 min • 13. 10. 2025
Celovečerna radijska igra Periferija, ki jo je po besedilu Kaje Novosel režirala Špela Kravogel in je nastala v produkciji našega Uredništva igranega programa, se je uvrstila v tekmovalni program festivala Prix Europa, v kategoriji Radijska fikcija. Za nagrade se bo potegovala v konkurenci štiriindvajsetih radiofonskih del iz držav članic zveze evropskih javnih radiotelevizij.
3 min • 03. 10. 2025
Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana novo gledališko sezono začenja z dramo Dušana Jovanovića Osvoboditev Skopja, v uprizoritvi pa poudarja občutke in odnose med ljudmi znotraj izjemno turbulentnega časa, zaznamovanega z nasiljem. Če je država algoritem nadzora, ali lahko gledališče vzpostavi njeno poetično protodržavo? Lahko gledališče vzpostavi drugačno obliko suverenosti – začasno, krhko, fluidno in morda prav zato absolutno? To sta le dve izmed vprašanj, ki si jih zastavljajo ustvarjalci predstave Država, v režiji Jana Krmelja in soavtorstvu sodelujočih umetnikov. V Slovenskem narodnem gledališču Maribor bodo slavnostno obeležili 80-letnico mariborskega Konservatorija za glasbo in balet.
21 min • 26. 09. 2025
Po telefonu smo poklicali v Jeruzalem in se pogovarjali z Ramzijem Maqdisijem, palestinskim gledališkim in filmskim umetnikom, ki je tudi v Evropi in svetu poznan kot igralec v filmih, nagrajenih na berlinskem in cannskem festivalu. Vabimo vas, da prisluhnete pogovoru o življenju in umetniškem ustvarjanju v času, ki ga imenuje sam imenuje čas, ko je človečnost klonila pred izzivom reševanja ljudi pred genocidom. Pogovor sva pripravila z Gorazdom Rečnikom, novinarjem našega 2. programa, Vala 202. V studiu se nam je pridružila tudi Tatjana Ažman, vodja Slovenskega centra pri Mednarodnem gledališkem inštitutu, in povedala nekaj več o tem, kako sta se z Maqdisijem spoznala in o vlogi Mednarodnega gledališkega inštituta na prostorih kriznih žarišč. Tatjana Ažman nam je posredovala tudi del korespondence z igralcem Mohamedom Shashajem, ki živi v Gazi. Vabimo vas k poslušanju!
45 min • 16. 09. 2025
Jubilejni 40. mednarodni literarni festival Vilenica se sklepa s podelitvijo velike nagrade bolgarskemu pisatelju Georgiju Gospodinovu. Pod geslom Krasni novi svet – Nova pravila bivanja, ki ni samo diagnoza sedanjosti, temveč izhodišče za razmislek o tem, kakšne so alternative današnjim modelom bivanja, onkraj logike strahu in polarizacije, je osrednje vprašanje letošnjega srečanja: ali lahko literarni dialog postane ključni most za preseganje razmejitev – med kulturami, narodnostmi, ideologijami? Več o tem pozneje, ko se posvetimo prejemniku velike nagrade vilenica in prejemnici pisateljske nagrade srednjeevropske pobude za mlade avtorje Ani Svetel ter temam okrogle mize, ki je potekala pod naslovom Nova pravila bivanja. O književnosti in kreativnem pisanju so se pogovarjali tudi predstavniki mreže Unescovih mest literature, ki so se srečali v Ljubljani. Z odprtjem razstave Smeri razvoja – Dela iz Zbirke Gorjupove galerije v Galeriji Božidar Jakac – Muzeju moderne in sodobne umetnosti v Kostanjevici na Krki začenjajo praznovanje 50. obletnice delovanja galerije. V Mariboru pa se končuje 13. Bienale lutkovnih ustvarjalcev Slovenije. Podelili bodo tudi Klemenčičevo nagrado za življenjsko delo, ki jo prejme Silvan Omerzu, Pengovove listine za vrhunske stvaritve na področju lutkovne umetnosti ter častno nagrado UNIME Slovenija.
46 min • 13. 09. 2025
Ramzi Maqdizi je palestinski gledališki in filmski ustvarjalec. Deluje med Jeruzalemom in Barcelono. Obseden je z radijem. Ko je bil star 17 let, je ustanovil svoj prvi radio, ki so ga zbombardirali, njega pa zaprli. Pravi, da Izraelci ne uničujejo samo teles Palestincev, ampak jih skušajo uničiti tudi od znotraj. Obkrožen s smrtjo meni, da moramo ponovno razmisliti o tem, kaj sploh smo ljudje.
12 min • 11. 09. 2025
