Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Uredništvo za kulturo

Petra Meterc

86 prispevkov



28.2.2024

Razstava Marie Lassnig v Cankarjevem domu v Ljubljani in razstava Metke Kavčič v UGM Studiu v Mariboru

V Galeriji Cankarjevega doma so odprli razstavo Marie Lassnig, ki sodi med osrednje osebnosti evropskega likovnega sveta 20. stoletja. Gre za prvo samostojno razstavo mednarodno priznane avstrijske umetnice na Slovenskem. V UGM Studiu v Mariboru pa predstavljajo unikatno prostorsko postavitev ene izmed najprodornejših mariborskih umetnic, Metke Kavčič. Razstavi je naslov Ostaline.


16.2.2024

Priscilla

V ospredju zadnjega filma Sophie Coppole z naslovom Priscilla je naslovna Priscilla Ann Presley in njena leta, preživeta z deset let starejšim Elvisom Presleyem. Oceno filma je pripravila Petra Meterc.


15.2.2024

Alexandra Halkin: "Zelo pomembno je, kdo pripoveduje zgodbo."

Pogovor z ameriško režiserko, producentko, filmsko kuratorko in publicistko Alexandro Halkin iz Chicaga o njenem sodelovanju z zapatističnimi skupnostmi v Mehiki v okviru projekta Chiapas Media, pa tudi o vzpostavitvi projekta distribucije kubanskih neodvisnih filmov. Bere Mateja Perpar, ton in montaža Vojko Kokot.


9.2.2024

Bartonova akademija

Ocena filma Režiser: Alexander Payne Piše: Gorazd Trušnovec Bere: Ivan Lotrič Paul Hunham je strog in zagrenjen profesor antične zgodovine na prestižni gimnaziji Bartonova akademija, ki jo je nekoč tudi sam obiskoval. Kljub strokovnosti je zaradi svojega trmastega in vzvišenega značaja nepriljubljen tudi med sodelavci in pri vodstvu, zato dobi nalogo, da med božičnimi počitnicami poskrbi za skupinico dijakov, ki gimnazijskega kampusa ne bodo zapustili. Ker večina teh sprejme velikodušno ponudbo enega od očetov, da jih odpelje na smučanje, ostanejo na koncu v opustelem kampusu samo profesor Hunham, temnopolta kuharica Mary in najbolj svojeglav dijak Angus, s katerim se nazadnje odpravita na izlet v bližnje velemesto, Boston. Bartonova akademija je celovečerec, s katerim se v polni formi po šestih letih premora vrača Alexander Payne, mojstrski pripovedovalec nepretencioznih dramskih zgodb s komičnimi in satiričnimi primesmi. V številnih pogledih se nahajamo na že znanem terenu, med drugim gre za peti film avtorja, v katerem igra izlet oziroma road trip pomembno vlogo pri samospoznavanju, znova sta tudi združila sile z izvrstnim Paulom Giamattijem, ki je igral depresivnega učitelja že v njunih Stranpoteh (Sideways, 2004). Dogajalni čas filma so zgodnja 70. leta prejšnjega stoletja, ki so bila v Združenih državah Amerike, pa tudi drugod, obdobje velikega družbenega vrenja in zahtev po spremembah. Čeprav se zdi, da je čas na Bartonovi akademiji pravzaprav zamrznjen v nekih ritualih poštirkanega zgornjega srednjega razreda, Alexander Payne in njegov scenarist v pripoved spretno vpletata drobce realnosti in z njimi poustvarjata zgodovinsko ozadje, v katerem čutimo tragedijo vietnamske vojne, razrednih razlik in rasnih napetosti. Nenazadnje avtorji tudi spretno minirajo idilično podobo božičnega obdobja, ki je zaradi zapovedane sreče za mnoge posameznike izjemno stresno. Zgodnja 70. leta so bila tudi čas, ko je prišla v Ameriki do izraza avtorska generacija mladih cineastov, ki so se navdihovali pri evropskih novovalovcih. To eksplozijo ustvarjalnosti poznamo pod imenom Novi Hollywood in film Bartonova akademija lahko razumemo tudi kot poklon temu gibanju. Še posebej se Payne z vizualno podobo filma, zasedbo manj znanih igralcev in njihovim odličnim vodenjem, uporabo realnih lokacij in z drugimi elementi naslanja na danes malce spregledanega Hala Ashbyja, pri čemer imam v mislih predvsem njegovo Zadnjo nalogo (The Last Detail, 1973) in road trip, ki spremeni vse udeležence. Pa tudi dosleden antiavtoritaren položaj, ki prežema vse Ashbyjeve celovečerce. Bartonova akademija je sicer tudi film, v katerem je do meje klišejev vse na svojem mestu in ga ni težko imeti rad. Gre za zelo klasično pripoved o gnostičnem spoznavanju samega sebe, pa tudi o poti preobrazbe v smislu ugledati človeka v drugem namesto izvrševanja nekih vlog in funkcij. Glede na temeljno humanistično sporočilo filma in na celovito kakovost produkcije tako kar malce preseneča, da je pri letošnjih oskarjih ostal nazadnje praznih rok.


9.2.2024

Zmagovalci filmskega festivala v Rotterdamu in 18. festival gorniškega filma

Poročamo o zmagovalcih mednarodnega filmskega festivala v Rotterdamu, pa tudi iz Clermont-Ferranda, kjer poteka največji mednarodni festival kratkega filma. Napovedujemo še 18. festival gorniškega filma in ocenjujemo film Bartonova akademija Alexandra Payna.


7.2.2024

Prešernova proslava in razglasitev zmagovalnega romana natečaja modra ptica

V Cankarjevem domu bo potekala osrednja državna proslava pred kulturnim praznikom, 8. februarjem, na kateri bodo podelili najvišja priznanja v umetnosti. Prešernovi nagradi za življenjsko delo bosta prejela Erika Vouk in Henrik Neubauer, ob tem pa bodo podelili še šest skladovih nagrad. V knjigarni Konzorcij je bil razglašen zmagovalni roman natečaja modra ptica za mladinski roman 2024, posvečamo pa se tudi nekaterim novim izdajam Cankarjeve založbe.


17.1.2024

Slike Alessandre Lazzaris in novi arheološki park v Rimu

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. V njej skrbimo za odzive na minule kulturne dogodke (z ocenami predstav, razstav ali knjig), predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko kot tako. Namenjena je tudi javnim kulturnim razpisom in nagrajencem številnih festivalov, tako pri nas kot v tujini. Na sporedu od ponedeljka do petka ob 16.10.


12.1.2024

Začetek 9. filharmoničnega festivala baročne glasbe in premiera predstave Harun in morje zgodb v Prešernovem gledališču

Oziramo se v Slovensko filharmonijo, kjer se drevi s slavnimi Vivaldijevimi Štirimi letnimi časi pričenja že 9. festival baročne glasbe. Posvetili pa se bomo tudi predstavi Harun in morje zgodb v Prešernovem gledališču Kranj, uprizoritev romana Salmana Rushdieja, fantazmagorični zgodbi o svobodi govora. Režirala jo je Ivana Djilas, ki je tudi avtorica dramatizacije.


12.1.2024

Alexandra Halkin o sodelovanju z zapatističnimi skupnostmi in distribuciji kubanskih neodvisnih filmov

V Slovenski kinoteki so v sodelovanju s SCCA-Ljubljana gostili ameriško režiserko, producentko, filmsko kuratorko in pisateljico Alexandro Halkin. S predavanjem in projekcijo kratkih filmov je predstavila svoje delo: začetke sodelovanja z zapatističnimi skupnostmi in vzpostavitev projekta distribucije kubanskih neodvisnih filmov.


15.11.2023

Kumjana Novakova, filmska režiserka: "Kako ustvarjati umetnost v tako travmatiziranem prostoru, kot je Srebrenica, je bilo podobno vprašanju Ali obstaja poezija po Auschwitzu?"

Makedonska filmska režiserka Kumjana Novakova živi in ustvarja med Skopjem in Sarajevom. Kumjana Novakova je raziskovalka, ena od pobudnic festivala Pravo ljudski v Sarajevu, ki ga tudi vodi, predvsem pa režiserka. Dokumentarni film Kumjane Novakove Tišina razuma, ki se posveča pričevanjem o zločinih spolnega nasilja med vojno v Bosni, je poleti na Sarajevskem filmskem festivalu prejel nagrado za človekove pravice. Z avtorico se je pogovarjala Petra Meterc. Bere Mateja Perpar, ton in montaža Maks Pust. Foto: Sarajevski filmski festival


10.11.2023

Predpremiere na Liffu

V sekciji Predpremiere na festivalu Liffe tudi letos najdemo najboljše filme, ki so svoje premiere doživeli na velikih festivalih, med njimi Zeleno mejo Agnieszke Holland in Nesrečna bitja Yorgosa Lanthimosa, ki sta bila nagrajena na festivalu v Benetkah, pa tudi nove filme Hirokaza Kore-ede, Christiana Petzolda in drugih. Nekaj si jih je ogledala Petra Meterc.


6.11.2023

Predstava Druga preteklost na odru Slovenskega ljudskega gledališča Celje in nove izdaje otroške in mladinske književnosti

V oddaji se oziramo na oder Slovenskega ljudskega gledališča Celje, kjer so pod režisersko taktirko Luka Marcena uprizorili predstavo zasnovano po romanu Vinka Möderndorferja Druga preteklost, spoznavamo pa tudi nove izdaje otroške in mladinske književnosti, denimo didaktični slikanici Polžek Oli svetuje, Zgodbe o odnosih za pogovor z otrokom avtorice Martine Peštaj.


20.10.2023

Pero

Pero Damjana Kozoleta je film o življenju, karieri in strahovih Petra Musevskega, velikega slovenskega igralca in režiserjevega dobrega prijatelja. Na letošnjem festivalu slovenskega filma je prejel Vesno za posebne dosežke, ta teden pa je prišel na redni spored Kinodvora. Petra Meterc v svojem prispevku razmišlja o filmu, vanj je vključila tudi delčke iz svojega pogovora z Damjanom Kozoletom.


13.10.2023

Filmski program festivala Mesto žensk

Filmski del programa Mesta žensk je tudi letos ponudil raznolike filme režiserk, ki v ospredje svoje filmske umetnosti postavljajo ženske perspektive. Med drugim smo lahko na festivalu videli igrani film prvakinje francoskega novega vala Agnes Varda z naslovom Ena poje, druga ne, feministični muzikal o ženskem prijateljstvu in še danes aktualnem boju za pravico do odločanja o lastnih telesih. Na programu sta bila tudi slovenska dokumentarca Telo Petre Seliškar, Obzornik 242 – Sunčane pruge Nike Autor, pa Vrata sanj iranske režiserke Negin Ahmadi ter večkrat nagrajeni igrani celovečerec Klondike ukrajinske režiserke Maryne Er Gorbach. Prispevek je pripravila Petra Meterc.


11.10.2023

Lale Gül, nizozemska pisateljica turškega rodu: "Ko bom objavila drugo knjigo, bom šla v drugo državo in potem videla, kaj se bo zgodilo z njo."

Lale Gül je mlada nizozemska pisateljica turškega rodu; v svojem avtobiografskem prvencu Živela bom pripoveduje in razmišlja o svojem odraščanju v konservativni, verni družini. Opisuje dilemo dekleta, ki se je uprlo muslimanski vzgoji, kar je v družini povzročilo nepopravljiv razkol. Za knjigo, ki je bila prodana v več kot 300.000 izvodih, je Lale Gül dobila več pomembnih nagrad, v slovenščino jo je prevedla Stana Anželj. Ob njenem obisku v Ljubljani se je z Lale Gül pogovarjala Petra Meterc. Ton in montaža Robert Markoč, bere Mateja Perpar. Foto: posnetek zaslona iz intervjuja z Lale Gül https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Lale_G%C3%BCl_in_2021_(cropped).png https://www.youtube.com/watch?v=8EDMQB82hOQ


4.10.2023

V Ljubljani se začenja mednarodni festival stripa Tinta

Tinta bo do nedelje ponudila razstave, pogovore, delavnice, predavanja, konferenco in otroški program, odprli bodo tudi sejem stripov. Festival se bo v nedeljo tradicionalno sklenil v Kinu Šiška s podelitvijo nagrad zlatirepec za najboljše izvirne in prevodne stripovske izdaje leta ter z risanim koncertom, na katerem bosta moči združila priljubljeni zagrebški glasbenik Miki Solus in Izar Lunaček. Več o programu letošnjega festivala pa Pia Nikolič iz programske ekipe festivala.


4.10.2023

V Ljubljani se začenjata festival Indigo in festival stripa Tinta

V ljubljanski Cukrarni se že osmič začenja festival Indigo, na katerem se bodo zvrstili pogovori, predstavitve umetnikov, filozofska soočenja, glasbeni performansi in DJ seti domačih in tujih gostov. Prav tako v Ljubljani pa se začenja tudi 10. mednarodni festival stripa Tinta, ki bo do nedelje ponudil razstave, pogovore, delavnice, predavanja, konferenco Strip in skupnost o pomenu stripa v družbi in otroški program.


29.9.2023

Na festivalu Itn. je ena od osrednjih literarnih gostij mlada nizozemsko-turška pisateljica Lale Gül

Lale Gül v svojem avtobiografskem prvencu Živela bom prevprašuje svoje odraščanje znotraj konservativne, verne družine. Za knjigo, ki je bila prodana v več kot 300.000 izvodih, je Gül dobila več pomembnih nagrad, v slovenščini pa jo lahko beremo v prevodu Stane Anželj. Ob obisku v Ljubljani se je z njo pogovarjala Petra Meterc.


26.9.2023

Nova sezona v Mestnem gledališču Ptuj, praznovanje 30 let Maske in radijska komedija Ujeti trenutek

V Mestnem gledališču Ptuj sezono odpira premiera predstave Pohorski bataljon režiserja Jerneja Lorencija, ki se sprašuje kakšna je resnična izkušnja vojne in je nastala v koprodukciji z Mestnim gledališčem ljubljanskim. V sklopu praznovanja 30 let Maske na več lokacijah po Ljubljani in v kraju Mohorje poteka serija umetniških in diskurzivnih dogodkov pod naslovom Zdaj je tukaj! Poročamo tudi o radijski komediji Ujeti trenutek, ki jo je napisala Nika Švab, režiral pa jo je Klemen Markovčič in je nastala v produkciji Uredništva igranega programa 3. programa Radia Slovenija - programa Ars.


22.9.2023

Novi dramski sezoni v SNG Drami Ljubljana in SNG Maribor

SNG Drama Ljubljana s predstavo Antigona odpira začetek nove sezone, ki bo hkrati tudi zadnja sezona pred prenovo stavbe. Na odru bomo lahko videli Antigono Dominika Smoleta, ki jo je za namene uprizoritve priredil Janez Pipan. V mariborskem gledališču pa otvarjajo novo dramsko sezono s premiero trpko komične drama srečanj, ujetih v eno neprespano noč, z naslovom Pijani. Ivan Viripajev, eden najprodornejših sodobnih ruskih dramatikov, je igro napisal po naročilu düsseldorfskega gledališča, kjer so jo leta 2014 tudi krstno uprizorili, na mariborski oder pa jo je tokrat postavil mlad madžarski režiser in igralec Attila Vidnyánszky ml.


Več epizod
Domov V živo Podkasti Spored Kontakt