Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
4 prispevkov
Čas je (tudi) za glasbo najbolj pomembna mera. Določa trajanje in zaporedje impulzov. Dan traja 24 ur. Ponovi se vsakih 24 ur. Dan sestavljata noč in dan, dan in noč. Oba dela dneva pa se (severno ali južno od ekvatorja) ponavljata v različno trajajočih zaporedjih. Zaporedje pa je tisto, kar prepoznamo kot ritem. V določenem zaporedju utripa človekovo srce. Ker je srce živa črpalka, se utrip srca giblje v okviru (za zdravega človeka) primerljivih zaporedjih. Ritem je zaporedje časovnih enot. Ritem je nihanje, je vrsta bolj in manj poudarjenih mejnih vrednosti, je ponavljanje dveh in več kontrastnih zvočnih impulzov. Zaporedje kontrastnih elementov je prvinska lastnost gibanja, ki ga imenujemo ritem. V ritmu se menjujejo letni časi, v ritmu poteka promet. Ritem je nekaj vsakdanjega, v glasbi je ritem temeljni princip ponavljanja.
O svojih pogledih na glasbeni svet bodo v oddaji Čas, prostor in glasba spregovorili skladatelji Uroš Krek, Lucijan Marija Škerjanc in Primož Ramovš. Izbranih del treh skladateljev ne bomo komentirali. Pustili smo, da besede skladateljev dopolni glasba. Naj torej Krekova, Škerjančeva in Ramovševa glasba izzveni kot slovenski poletni concertino.
V enajsti oddaji iz cikla »Ustvarjanje, tisočletni izziv« pod naslovom »Petstoletna variacijska sled«, avtor oddaje je prof. Pavel Mihelčič, bomo predvajali: Pavano za umrlo kraljično Mauricea Ravela, Londonskemu simfoničnemu orkestru bo dirigiral Claudio Abbado, Suito št. 2 v d-molu za violončelo solo Johanna Sebastiana Bacha – na violončelo bo igral Mischa Maisky in Drugo suito za godala Marijana Lipovška – igrala bodo godala Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pod vodstvom Sama Hubada. Ustvarjalnost in lepota sta med seboj povezani in odvisni. Iščeta se, ko se najdeta, se zgodi umetnina.
Ko je glasba postala priznano umetniška, so jo pisali posamezniki, ki so utemeljevali svoj poklic s podpisom. Prva priznana umetniška dela so nastala po naročilu, prednost so imele plesne skladbe. Nastajali so plesi, med najstarejšimi je bila pavana. Ta se je ohranila dolga stoletja. Še danes nastajajo skladbe, na katere je vplivala plesna glasba, ki so jo najprej izvajali v Padovi.
