Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Matic Ferlan

73 prispevkov



25.11.2022

Kulturno pester zadnji novembrski vikend

V ospredju današnjih kulturnih novic bo balet Gospa Bovary v SNG Maribor. Po zgodbi Gustava Flauberta jo je režirala Valentina Turcu, s svojo stalno ustvarjalno ekipo – kostumografom Alanom Hraniteljem, scenografom Markom Japljem in oblikovalcem luči Aleksandrom Čavlekom. Baletno predstavo bo obarvala glasba Frédérica Chopina in Philipa Glassa. Predstavili bomo tudi drevišnjo geolokacijsko zvočno razstavo Philomela Karmine Šilec, ki je nastala v sodelovanju z Lutkovnim gledališčem Maribor in Kulturno četrtjo Minoriti. Ustavili se bomo še v Piranu na tamkajšnjih Dnevih arhitekture, ter v Ljubljani na 38. Slovenskem knjižnem sejmu, ki ga je obiskal belgijski pisatelj Bart Moeyaert. (foto: Madame Bovary © Tiberiu Marta / SNG Maribor)


15.11.2022

Matija Ferlin – odrski gorostas

Matija Ferlin o sebi pravi, da je prvenstveno umetnik, ki ustvarja s telesom, meni pa, da je govor del telesa. Cankarjev dom je v koprodukciji z Zavodom Emanat nekaj novembrskih dni namenil opusu tega hrvaškega plesalca, igralca, koreografa in režiserja. Festival Sad sam manifestacija je na ogled ponudil njegovo prvo in zadnjo solo predstavo ter eno njegovih odmevnejših klasično-gledaliških stvaritev. V tokratni oddaji bomo predstavili vsaj delček kreativnega ustvarjanja ta hip enega najbolj vznemirljivih gledaliških ustvarjalcev - Matije Ferlina! (foto: Matija Ferlin, ©Demirel Pašalić)


4.11.2022

Dnevi Matije Ferlina v Cankarjevem domu

S sobotnim odprtjem razstave Staging Plays in uprizoritvijo predstave Samice, se v Cankarjevem domu začenja festival Sad Sam manifestacija. Gre za dneve, posvečene hrvaškemu plesalcu in koreografu Matiji Ferlinu. Poleg Samic, ki jih bodo odigrale članice Mestnega gledališča Pulj, bosta na sporedu še dve solo predstavi v Ferlinovi izvedbi: Sad Sam Revisited – prvi solo iz cikla Sad Sam ter Sad Sam Matthäus, ki je lani – po mnenju Društva gledaliških kritikov Slovenije – prejel nagrado za najboljšo uprizoritev sezone 2021/2022. Matijo Ferlina je še pred začetkom festivala pred mikrofon povabil Matic Ferlan.


16.10.2022

Prometej 22

Sinoči je ljubljanska Drama postregla s premiero predstave "Prometej '22", ki je nastala v sklopu projekta "Katastrofa" Zveze evropskih gledališč. Pri Zvezi poudarjajo, da je namen njihovega projekta vrnitev h koreninam evropskega gledališča, torej grški dramatiki, ki pa je prenesena v sodobne situacije. Koprodukcija SNG Drame Ljubljana, Madžarskega državnega gledališča v romunskem Cluju [klúžu] in Državnega gledališča Konstanca iz Romunije je Prometejevo metaforo iz sveta antičnih bogov prenesla v razmere informacijske vojne. Na premieri je bil Matic Ferlan. Režija: Gábor Tompa Koreografija: Ferenc Sinkó Prevajalec Vklenjenega prometeja: Kajetan Gantar Asistent režiserja: Erwin Şimşensohn Scenografinja in kostumografinja: Carmencita Brojboiu Skladatelj: Vasile Şirli Dramaturginja: Ágnes Kali Avtor videa: Radu Daniel Asistentka kostumografinje in scenografinje: Gyopár Bocskai Nastopajo: Vklenjeni Prometej: Igor Samobor – Prometej Tamás Kiss/Florin Aioane/Domen Novak – Moč Anikó Pethő – Sila Áron Dimény – Hefajst Ecaterina Lupu/Eva Jesenovec/Eszter Román – Io Mirela Pană – Hermes Zsolt Bogdán – Okean Zbor: Dana Dumitrescu – Glavna dopisnica Andrea Vindis – Vplivnica Ecaterina Lupu/Eva Jesenovec/Eszter Román – Radijska poročevalka Domen Novak/Florin Aioane/Tamás Kiss – Snemalec Tamás Kiss/Florin Aioane/Domen Novak – Izvedenec Melinda Kántor – Novinarka Na Olimpu: Igor Samobor – Protagonist Gábor Viola – Zevs, režiser Cătălina Mihai – Hera, asistentka režiserja Áron Dimény – Luka, lučkar


16.10.2022

Prometej 22

Sinoči je ljubljanska Drama postregla s premiero predstave "Prometej '22", ki je nastala v sklopu projekta "Katastrofa" Zveze evropskih gledališč. Pri Zvezi poudarjajo, da je namen njihovega projekta vrnitev h koreninam evropskega gledališča, torej grški dramatiki, ki pa je prenesena v sodobne situacije. Koprodukcija SNG Drame Ljubljana, Madžarskega državnega gledališča v romunskem Cluju [klúžu] in Državnega gledališča Konstanca iz Romunije je Prometejevo metaforo iz sveta antičnih bogov prenesla v razmere informacijske vojne. Na premieri je bil Matic Ferlan. Režija: Gábor Tompa Koreografija: Ferenc Sinkó Prevajalec Vklenjenega prometeja: Kajetan Gantar Asistent režiserja: Erwin Şimşensohn Scenografinja in kostumografinja: Carmencita Brojboiu Skladatelj: Vasile Şirli Dramaturginja: Ágnes Kali Avtor videa: Radu Daniel Asistentka kostumografinje in scenografinje: Gyopár Bocskai Nastopajo: Vklenjeni Prometej: Igor Samobor – Prometej Tamás Kiss/Florin Aioane/Domen Novak – Moč Anikó Pethő – Sila Áron Dimény – Hefajst Ecaterina Lupu/Eva Jesenovec/Eszter Román – Io Mirela Pană – Hermes Zsolt Bogdán – Okean Zbor: Dana Dumitrescu – Glavna dopisnica Andrea Vindis – Vplivnica Ecaterina Lupu/Eva Jesenovec/Eszter Román – Radijska poročevalka Domen Novak/Florin Aioane/Tamás Kiss – Snemalec Tamás Kiss/Florin Aioane/Domen Novak – Izvedenec Melinda Kántor – Novinarka Na Olimpu: Igor Samobor – Protagonist Gábor Viola – Zevs, režiser Cătălina Mihai – Hera, asistentka režiserja Áron Dimény – Luka, lučkar


7.10.2022

Ljubljana se klanja Pomurju

V Galeriji Vžigalica se je začetek tedna odprla šesta razstava v ciklu Ljubljana se klanja Sloveniji, ki je tokrat posvečena Pomurju. Cikel, ki si je zadal povezovanje Ljubljane z aktualnimi regionalnimi umetniškimi iniciativami in skupinami tokrat prek ustvarjanja Društva prekmurske pobude ONEJ in trinajstih umetnikov, ki v Pomurju dejansko živijo in ustvarjajo, ne želi v ospredje postavljati arhetipskih značilnosti regionalnih klišejev, marveč raje ponuditi drugačen pogled na pomursko umetnost. S kuratorjem razstave Janijem Pirnatom se je v Galeriji Vžigalica pogovarjal Matic Ferlan. (foto: Gregor Purgaj, "Velika zmaga")


13.9.2022

Torek v znamenju filma in glasbe

V torkovem pregledu dogajanja v ospredje postavljamo film, glasbo in literaturo. Z našo berlinsko dopisnico smo obiskali tamkajšnji literarni festival; predstavljamo ciklus zvočnih eksperimentalnih dogodkov Sound Explicit 2022, ki pomeni širok žanrski razpon – od zvočnih raziskav in improvizirane glasbe do eksperimentalnih zvočnih projektov; najavljamo drevišnji koncert Sedem trobent apokalipse v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma in v neposrednem prenosu na programu Ars; ter pregledujemo program Tedna korejskega filma, ki bo vse tja do nedelje v Kinodvoru ponudil projekcije izbora petih filmov različnih žanrov iz najnovejše južnokorejske filmske produkcije. (foto: Albrecht Dürer, ''Štirje jezdeci apokalipse'', 1498)


13.9.2022

Umrl je Jean-Luc Godard

Iz Pariza je prišla vest, da je v 92. letu starosti danes umrl francosko-švicarski režiser Jean-Luc Godard. Najbolj je bil poznan po svojem ikonoklastičnem slogu snemanja, s čimer je temeljno zaznamoval radikalizem 60-ih let prejšnjega stoletja, v zadnjih letih pa je predvsem eksperimentiral z digitalno tehnologijo. Leta 2011 je prejel častnega oskarja. Za nekaj besed o tej ključni osebnosti francoskega novega vala in filmaske umetnosti na sploh, smo poklicali Igorja Prassla, urednika filmskega programa v Slovenski kinoteki. (foto: Jean-Luc Godard / EPA)


8.9.2022

Palačo Cukrarna bo obsijal Severni sij

Ljubljansko Palačo Cukrarna bo prevzela intermedijska uprizoritev romana Draga Jančarja "Severni sij" iz leta 1984. Odrska interpretacija romana bo potekala v dveh avtonomnih, a povezanih procesih – drugi del bo marca na sporedu Linhartove dvorane Cankarjevega doma. O predstavi "Severni sij. Erdman", ki jo so-producirata Lutkovno gledališče Ljubljansko in Zavod za kulturno dejavnost Imaginarni, se je z režiserjem Primožem Ekartom pogovarjal Matic Ferlan. (foto: vaja za predstavo ''Severni sij. Erdman'' / Zala Kalan)


5.9.2022

''Svatba'' v Cankarjevem domu in knjižne novosti za otroke in mladino

V Štihovi dvorani Cankarjevega doma bo potekala komorna opera ''Svatba'' kanadske skladateljice Ane Sokolović, ki je bila pri nas sicer prvič izvedena leta 2017, v sklopu 65. Festivala Ljubljana, a tokrat v izvedbi domačih pevk. Predstavljamo tudi knjižne novosti za otroke in mladino slovenskih založb, ki so pospremile novo šolsko leto. Na kratko pa napovedujemo še začetek 8. festivala Hiša strpnosti. (foto: ''Svatba'' Ane Sokolović / Darja Štravs Tisu)


2.9.2022

Kdo se boji Virginie Woolf?

S premiero predstave ''Kdo se boji Virginie Woolf?'' se pričenja nova sezona ljubljanskega Mini teatra. Delo ameriškega dramatika Edwarda Albeeja iz leta 1962 je eno najpogosteje uprizorjenih dramskih besedil 20. stoletja. S svetovno slavo se je ovenčalo leta 1966, ko je nastala hollywoodska istoimenska adaptacija z Elizabeth Taylor in Richardom Burtonom v glavnih vlogah; med drugim pa so tudi naše odrske deske doživele že kar 10 različnih uprizoritev. O 11-ti, ki bo krstno izvedena v Mini teatru se je z režiserjem Ivico Buljanom pogovarjal Matic Ferlan. (foto: Kdo se boji Virginie Woolf? / Mini teater)


23.8.2022

Premiera muzikala Povodni mož

Nocoj se v ljubljanskih Križankah, v sklopu Festivala Ljubljana obeta muzikal Povodni mož. Ta je nastal po besedilu Ambroža Kvartiča, glasbo je prispevala Neža Buh – Neisha, Željko Božič in Maša Kagao Knez se podpisujeta kot koreografa, režira pa Sara Lucu. tako iz Prešernovega dela kakor tudi iz ljudskih zgodb je postavljen v sodoben čas in podprt z novodobnimi scenskimi vizualijami ter na duhovit način ozavešča in nagovarja slehernega posameznika k razmisleku o uporabi in vplivu družbenih omrežij. V Cukrarni bodo v okviru letošnjih Mladih levov Neja Tomšič in Nonument Group predstavili projekt Krog, oziroma »potopitveno dokumentarno instalacijo s pripovedovanjem«, kot svoj Krog označijo sami. V Petanjcih v Prekmurju pa se je začel 26. Festival vina in poezije. (foto: Primož Lukežič)


19.8.2022

Jubilejni 25. Mladi levi

Festival Mladi levi je bil prvič izveden leta 1998 in od takrat brez prekinitev vsako leto obiskovalcem ponudi pisano paleto vrhunskih projektov, ki jih ustvarjajo domači in tuji umetniki. Letos je nova programska ekipa v sestavi Mojca Jug, Lea Kukovičič in Klara Drnovšek Solina sklenila, da če je lanskoletni festival z idejo »iti naprej, obdržati skupnost« slavil življenje in potenciale, bo letošnji, ki poteka v dobi omilitve problematičnih družbenih poglavij, naslavljal minljivost in strahove. Nova programska ekipa po dveh koronskih izvedbah v ospredje torej postavlja konec in praznino. Festival, ki se bo sklenil prihodnjo soboto, ponuja preko 40 različnih dogodkov: vse od predstav, performansov in razstav, do sprehodov, vodstev, intervencij ter celo zabav. Foto: Mladi levi


16.8.2022

Platforma malih umetnosti premika margine

Letos v Ljubljani že peto leto poteka Platforma malih umetnosti, ki jo producira zavod Emanat, tokrat v sodelovanju s Srednjo vzgojiteljsko šolo, gimnazijo in umetniško gimnazijo Ljubljana, Zavodom za kulturo raznolikosti OPEN, Cukrarna.barom, Klubom Tiffany, ŠKUC-em in Kulturnim centrom Q. Program sestavljajo trije sklopi – predstave, delavnice in odprte mize, prek katerih ustvarjalci, organizatorji in udeleženci na različne načine razmišljajo o kabaretu, improvizaciji, burleski, stand-upu, vodvilu, klovnovstvu in še marsikateri drugi »mali umetnosti«. O ideji malih umetnosti, participaciji, pomenu marginaliziranih umetnosti ter o programu letošnje Platforme malih umetnosti se je Matic Ferlan pogovarjal s članico projektne skupine Mašo Radi Buh. (foto: Platforma malih umetnosti / Marijo Zupanov)


16.8.2022

Sarajevski filmski festival in Festival kratkega filma FeKK

V Sarajevu je svetovno premiero doživel slovenski celovečerec ''Jezdeca'' režiserja Dominika Menceja, ki se med drugim poteguje za nagrado srce Sarajeva. Za prispevek k filmski umetnosti jo je prejel tudi danski igralec Mads Mikkelsen. V prestolnici se je začel 8. Festival kratkega filma FeKK, ki je prvi festivalski dan ponudil štiri poetične filmske kontemplacije Wernerja Herzoga, Franka Percyja Smitha, Alexandra Hammida ter Maye Deren in Davida O'Reilly. (foto: FeKK)


8.8.2022

Daniel Barenboim na Festivalu Ljubljana

Prevajalka Katarina Šalamun Biedrzycka je za svoje prevode poljske literature v slovenščino prejela nagrado ZAIKS-a. Znani so nominiranci za 26. Veronikino nagrado: Kristina Kočan s pesniško zbirko Selišča, Nataša Velikonja in Prostor sred križišč, lanskoletni prejemnik zlatnika poezije Milan Jesih z zbirko Namreč, Ana Svetel s svojim Marmorjem ter Jernej Županič in Orodje za razgradnjo imperija. Nagrajenec bo znan 30. avgusta. Te dni se v Ljubljani mudi skladatelj, dirigent in pianist Daniel Barenboim, ki na dveh koncertnih večerih z Orkestrom Zahodno-vzhodni divan nastopa kot dirigent, družbo pa jim med drugim dela pianist Lang Lang. Na Bledu se začenja Kino Bled, v Ljubljani pa Letni kino. (foto: Daniel Barenboim)


26.7.2022

Nova predsednica 38. Slovenskega knjižnega sejma je Tanja Tuma

Upravni odbor Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev je imenoval novo predsednico 38. Slovenskega knjižnega sejma. Po odstopu predsednika doktorja Mihe Kovača, so na to mesto imenovali Tanjo Tuma, urednico, založnico in pisateljico. Tanja Tuma je sicer že 20 let članica Društva slovenskih založnikov, dvakrat mu je tudi že predsedovala, v letih med 2016 in 2019 je vodila Ženski odbor Slovenskega centra PEN Mira, od leta 2021 pa je predsednica Slovenskega centra PEN. Ob imenovanju na čelo Slovenskega knjižnega sejma, ki se začenja že čez 4 mesece, je poudarila, da je ravno branje temelj izobraženosti vsakega naroda. (foto: Tanja Tuma)


26.7.2022

Mittelfest že v polnem zagonu

V Čedadu v Italiji se je nedavno pričel letošnji festival kulture Mittelfest. Vzniknil je leta 1991 in od takrat predstavlja stičišče različnih jezikov in kultur srednjeevropskega in balkanskega prostora; danes pa prek gledališča in glasbe vzpodbuja dialog med 27-imi evropskimi državami. Pogovarjali smo se Tanjo Tuma, ki jo je Upravni odbor Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev imenoval za novo predsednico 38. Slovenskega knjižnega sejma. Predstavljamo pa tudi projekt umetnice Marije Mojce Pungerčar ''Osebna koda obleke''. (foto: Mittelfest)


14.7.2022

Grajeno okolje: Alternativni vodnik po Japonski

V Cankarjev dom v Ljubljani je iz Beograda kot v 21. mesto na svetu prišla potujoča razstava ''Grajeno okolje: Alternativni vodnik po Japonski''. Ta potujoča razstava Japonske fundacije, ki je v Ljubljano prišla v sodelovanju z Veleposlaništvom Japonske v Republiki Sloveniji ter Centrom arhitekture Slovenije, predstavlja skupno osemdeset arhitekturnih in urbanističnih projektov, ki Japonsko predstavljajo v drugačni luči. Matic Ferlan se je o tradicionalni in sodobni japonski arhitekturi, medsebojnem vplivu zahodne in japonske arhitekture, obvladovanju naravnih nesreč in razdelitvi na prefekture ter o odtisih japonske dediščine v slovenski arhitekturi od druge polovice 20. stoletja do danes pogovarjal z Barbaro Viki Šubic s Centra arhitekture Slovenije, Luko Culibergom z Oddelka za azijske študije FF UL, arhitektom Janezom Koželjem ter avtorjema razstave Shunsukom Kurakato in Satoshijem Hachimo. Pisne odgovore kuratorjev razstave na naša vprašanja sta brala Miha Zor in Bernard Stramič, za prevode iz japonščine je poskrbelo Veleposlaništvo Japonske v Republiki Sloveniji. foto: Kristina Bursać / Cankarjev dom


28.6.2022

S fantastično matematiko nad harmonijske lestvice, 11. Spider, festival radikalnih teles

Letošnji Festival radikalnih teles Spider je napovedal boj zoper harmonijske strukture. Te razume kot všečno razporeditev delov in misli, ki pa so zares »harmonične« le v striktno določenih kontekstih. Obstaja več harmonij in lestvic? Kdo jih določa? Kot osnovno orožje so izbrali fantastično matematiko. Fantastična matematika je študij vzorcev in nizov. Namesto torej, da bi opazovala in raziskovala po standardnih postopkih, si pri vsakem problemu zastavi posebno operacijo. Mednarodna zasedba umetnikov in intelektualcev je prek načela fantastične matematike predstavila več predstav, filmskih projekcij, performansov in pogovorov. Radikalna telesa so zasedla ljubljanski Tivoli in nam govorila o zaupanju ter nam kazala vse odvode in mutacije, obstoječe in zasanjane načine, kako biti z drugim in kako težo svojega individuuma sprostiti v roke kolektivnega objema. Nastopajoči so nam pokazali, da so predmetom in krajem vnaprej pripisane funkcije le ena izmed opcij ter da svoboda obstaja tudi onkraj svobode. Sram, intima, komemoracija in lastninjenje so izredno fluidne kategorije, ki naj si jih vsak interpretira po svoje. Vsako leto nas po eni strani pušča z vedno večjim cmokom v grlu, saj nam precej surovo kaže, da bo naša prihodnost težko naslikana z barvami, hkrati pa v svojem večnem iskanju lepote ostaja predvsem radikalen. Matic Ferlan je za oddajo Oder pripravil festivalsko reportažo. fotografija iz predstave: Vera Tussing, ''T-dance'', foto: Matija Lukić


Več epizod
Domov V živo Podkasti Spored Kontakt