Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V današnjem Svetu kulture se posvečamo filmu, poeziji, pa tudi vinu. Na Petanjich se namreč začenjajo že 27. Dnevi poezije in vina, ki se bodo nato selili še v 16 krajev po Sloveniji. Ponudili bodo branja poezije 18 uveljavljenih pesnikov, pogovore z njimi, predstavitve video poezije, koncerte, pokušine vin in kulinarične dogodke. Začenjamo pa v Ljubljani, kjer so v soboto podelili nagrade 9. Mednarodnega festivala kratkega filma FeKK; mednarodna žirija je grand prix namenila filmu Harnessing režiserja Davida Paiga. (foto: film Harnessing Davida Paiga, glavnega nagrajenca letošnjega FeKK-a)
Zagotovo se nam je vsem že zgodilo, da si ogledamo nek film, ki je na praktično vseh festivalih prejel ključne žirijske nagrade, a nas nekako ne prepriča. Je kaj narobe z našim okusom ali okusom žirije? Kdo zares je avtoriteta na področju presojanja kvalitete filma? Festivalske žirije ali filmski kritiki? Ali kar odjemalci – torej občinstvo?
Platform za pretočne vsebine je praktično vsak dan več in sčasoma so razvile ne le nov način gledanja filmov, marveč tudi nov tako produkcijski, kot tudi žanrski veter v filmski industriji. Kakšna je njena prihodnost? V kinematografih ali na kavčih? Zakaj večino vidnejših filmskih nagrad še vedno prejemajo filmi, ki so producirani po "klasični recepturi", po drugi strani pa se zdi, da v ogledih prednjačijo filmi na pretočnih platformah? V današnji kulturni zgodbi se Matic Ferlan sprašuje – je potrebno filme v kinih gledati drugače, kot tiste z daljincem v rokah?
V današnjem kulturnem pregledu smo se odpravili v Slovenj Gradec, natančneje v tamkajšnjo umetnostno galerijo, na ogled razstave slikarskih del iz zasebne zbirke Uršič. Ta je po novem v celoti vključena v zbirko sodobnega slovenskega slikarstva Koroške galerije likovnih umetnosti. Pozornost pa namenjamo tudi mednarodnemu filmskemu festivalu Karlovi Vari, katerega 57. izvedba se je v istoimenskem češkem zdraviliškem mestu začela konec prejšnjega tedna. Organizatorji bodo letos prikazali več kot 200 filmov z vsega sveta, med katerimi je tudi 23 takih, ki bodo prav v Karlovih Varih prvič predstavljeni občinstvu.
12. Spider, festival radikalnih teles, se je letos končal z geslom "Nič nam ni treba!" Mednarodna zasedba plesalcev, performerjev, vizualnih umetnikov, pesnikov, glasbenikov in mislecev je v zavetju ljubljanskega parka Tivoli ponovno vzpostavila alternativno skupnost, ki je napovedala boj zoper kulturo nasilja, kulturo lažnih novic, kulturo izolacije in kulturo izkoriščanja in svoj pogled usmerila proti kulturi umetnosti. V oddaji Oder predstavljamo radijsko reportažo z letošnjega festivala Spider.
Ste bili kdaj na gledališki predstavi, ki se vas je povsem dotaknila in se je živo spominjate? Morda ste ujeli kak performans ali happening. Se vam je kdaj zgodilo, da so nastopajoči želeli prepričati publiko v sodelovanje in ravno vi ste se kar naenkrat znašli na odru med asistiranjem igralcu? Kaj je danes glavni namen gledališča in v čem se bistveno razlikuje od filma?
V nedeljo se začenja letošnji festival Ukrep, ki ga prireja Plesni teater Ljubljana. Za vodilo si je pod geslom "Ambientalnost kot živa arhitektura mesta" zadal podreti zid pogosto zaprtega umetniškega ustvarjanja in ples iz dvoran pripeljati na ulice. Enotedenski festival plesnih perspektiv bo potekal v Mariboru in Ljubljani. (foto: Katarina Kolenc)
V naši dnevno-informativni oddaji o kulturi danes o včeraj na Dunaju odprti instalaciji "Ledeniki na potepu" fotografinje Vanje Bučan. Umetnica je preoblekla dunajski Ringturm. Nekoliko več o tem dogodku z našo avstrijsko dopisnico. V poslušanje ponujamo še predstavitev literarnih novosti v književni zbirki "Prišleki", ki sta jih prispevala Samanta Hadžić Žavski in Muanis Sinanović. Oddajo pa sklepamo glasbeno – predstavljamo noviteto skladatelja Mateja Bonina. (foto: Vanja Bučan, "Ledeniki na potepu" na dunajskem Ringturmu © Wiener Städtische)
Ples je ena od najstarejših umetniških zvrsti. Prek ritualnih začetkov, šablonskih oblik in klasičnih koreografij je prešel do koreografiranega plesa brez koreografije, ekspresivnega plesa, plesa na tišino ter celo plesa brez giba. A kakorkoli pogledamo, vedno velja, da ples pripoveduje zgodbo. Kako pa te zgodbe slišati in razumeti?
V ljubljanskem parku Tivoli se začenja 12. Festival radikalnih teles Spider, ki bo tudi letos ponudil tehten razmislek o globalnih kulturnih spremembah in poziciji človeka v njih. Kaj se v času, ko se je nad nas zgrnil digitalni oblak, dogaja s telesno prisotnostjo? Pod geslom "Nič nam ni treba!" se želi Spider obrniti stran od kulture nasilja, kulture lažnih novic, kulture izolacije in kulture izkoriščanja ter pogled usmeriti proti kulturi umetnosti.
Sinoči je Slovensko mladinsko gledališče krstno uprizorilo avtorski projekt švicarskega režiserja Borisa Nikitina "Poslednji kanček fikcije". V predstavi nastopajo del Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič in pianistka Polona Janežič ter igralec Primož Bezjak, ki prevzame vlogo pridigarja in občinstvu v razmislek podaja vprašanja o veri, prepričanju in resničnosti. USTVARJALCI: Zasedba: Primož Bezjak, APZ Tone Tomšič, Polona Janežič (klavir) Režija: Boris Nikitin Prevod: Jan Krmelj Dramaturgija: Goran Injac Oblikovanje prostora in izbor glasbe: Boris Nikitin Izbor kostumov: Goran Injac, Boris Nikitin Lektorica: Mateja Dermelj Glasbeni aranžmaji: Akademski pevski zbor Tone Tomšič Univerze v Ljubljani; dirigentka Rahela Durič Barić Oblikovanje svetlobe: Kristina Kokalj, Boris Nikitin Oblikovanje zvoka: Marijan Sajovic, Silvo Zupančič Vodja predstave: Urša Červ, Gašper Tesner
Narobe obrnjen pisoar na podstavku, performans hoje v ravni črti, instalacija iz odpadnih materialov in slika, polita z barvo. Pa antični tempelj, renesančna freska, baročni kip in realistični portret. Kateri produkti človekovega kreativnega uma nosijo umetniško vrednost in kdo o tem odloča? Obstaja jasna in trdna meja med umetnostjo in obrtjo ali po drugi strani med umetnostjo in provokacijo? Je nek predmet, ki prestopi galerijski prag, samodejno umetniško delo? Lahko umetna inteligenca ustvarja umetnost?
Tokrat je naša gostja ena vidnejših gledaliških igralk mlajše generacije, ki se umetniško udejstvuje tudi v filmu, na radiu in televiziji ter v drugih uprizoritvenih zvrsteh. Stalno mesto v gledališkem ansamblu je zamenjala za delo na svobodi – igra v več odmevnih predstavah in performativnih projektih, znameniti nemški gledališki festival Theatertreffen pa jo je imenoval v svoj mednarodni forum. V oddaji Oder gostimo dramsko igralko Lino Akif.
V današnjem Svetu kulture ponujamo predstavitev razstave Odsotnost prisotnosti umetnice Đejmi Hadrović. Razstava, ki se nocoj odpira v ljubljanski Galeriji P74, sodi v okvir nagrade skupine OHO, ki jo je umetnica prejela lani, pokaže pa izkušnjo nomadskega življenja sodobne umetnice ter odstira vprašanja o njeni poziciji, delovanju in vlogi v današnji družbi. Temu pa dodajamo še pregled dogajanja ob 30-ti obletnici smrti enega naših najpomembnejših cineastov Franceta Štiglica, ki je v svoji 40-letni karieri ustvaril več celovečercev, pa tudi televizijskih nanizank ter kratkih in dokumentarnih filmov. V Murski Soboti bodo obletnico zaznamovali z drevišnjo projekcijo digitalno restavrirane kopije Štigličevega filma Veselo gostivanje. (foto: Đejmi Hadrović, »Odsotnost prisotnosti«, 2022 © arhiv Galerije P74)
29. aprila praznujemo Mednarodni dan plesa. Svetovna organizacija za uprizoritvene umetnosti in Unesco sta ga razglasila leta 1982 in z datumom praznovanja proslavila reformatorja plesne umetnosti in utemeljitelja modernega baleta Jeana-Georgesa Noverra, ki se je rodil na ta dan leta 1727. Glavni namen dogodka, ki poteka po celem svetu, je praznovati in uživati v plesu ter tudi opominjati na njegovo vlogo za našo umetnostno-kulturno dediščino. (foto: Slovensko praznovanje Mednarodnega dneva plesa (C) Sunčan Stone)
Društvo ustvarjalcev in raziskovalcev sodobnih scenskih umetnosti Via Negativa je v ljubljanski Stari mesni elektrarni predstavilo nov projekt – "Ne me silit, da povem, kaj mislim". Performativni mozaik je nastal po zamisli Anite Wach in Bojana Jablanovca, ki se podpisuje tudi kot režiser, na tnalo pa postavlja spektakel o vseprisotnem diktatu podobe in o svobodi, skriti v temi. PREMIERA: 14. 4. 2023, Via Negativa, Stara mestna elektrarna ZASEDBA: Zamisel: Anita Wach, Bojan Jablanovec Koncept in režija: Bojan Jablanovec Koreografija: Kristina Aleksova, Anita Wach Video projekcija, avdioreaktivno programiranje slike in montaža: Stella Ivšek Glasba: Eduardo Raon. Soavtorja: Boštjan Gombač, Luís André Ferreira. Vključuje odlomke iz Vivaldijevih »Štirih letnih časov«. Kostumografija: Olja Grubić Scenografija: Matej Stupica Tehnični direktor: Martin Lovšin Odnosi z javnostjo: Sara Horžen Producentka: Špela Trošt Produkcija: Via Negativa Programska podpora: Ministrstvo za kulturo RS in Mestna občina Ljubljana IZVAJALCI: Anita Wach, Branko Potočan, Ena Kurtalić, Gregor Luštek, Kristina Aleksova, Loup Abramovici POSEBNI GOST: Žiga Srebot Jelovšek
»Naj živi teater!« pravi gost tokratne oddaje. Zaslužni profesor Univerze v Ljubljani je tudi nagrajenec Prešernovega sklada in prejemnik več Borštnikovih nagrad. Lani je postal nosilec tantadruja za življenjsko delo, pred kratkim pa mu je Združenje dramskih umetnikov Slovenije podelilo eno najpomembnejših stanovskih nagrad – nagrado »Polde Bibič« za življenjsko delo. O spominih na ustvarjanje preko 120 gledaliških predstav, filmskih začetkih in študijskih poteh, pa o poetiki gledališke komunikacije in večletnem pedagoškem delu na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, v oddaji Oder - naš gost je režiser Dušan Mlakar. (foto: Dušan Mlakar © Peter Uhan, arhiv AGRFT/Drama Ljubljana)
V začetku tedna so na svetovni dan gledališča v Prešernovem gledališču Kranj, podelili nagrade Združenja dramskih umetnikov Slovenije. S tem so tudi slavnostno odprli letošnji Teden Slovenske drame. Nagradi za življenjsko delo Marija Vera in Polde Bibič sta prejela igralka Milada Kalezić in režiser Dušan Mlakar. Sicer pa so bile podeljene še tri nagrade za dveletno obdobje, ki so šle v roke Tamari Avguštin, Jani Zupančič in Jeri Ivanc.
V današnjem Svetu kulture v poslušanje ponujamo pogovor Vlada Motnikarja z madžarskim pisateljem Lászlóm Krasznahorkaijem, ki ga bo jutri v Cankarjevem domu gostil festival Fabula. Temu dodajamo še prispevek z najnovejše razstave fotografa Boruta Krajnca, ki se drevi odpira v novomeški Galeriji Simulaker. (foto: Vilharjeva cesta, Ljubljana, 5. julij 2008 © Borut Krajnc)
Tokrat v oddaji gostimo enega najopaznejših slovenskih ustvarjalcev sodobnega plesa. Ustanovil je prvi stalni ansambel za sodobni ples pri nas, v svojih treh desetletjih delovanja pa je gostoval po vsem svetu. Večkrat nagrajeni umetnik je zdaj tudi dobitnik nagrade Ksenije Hribar za življenjsko delo. O plesni poetiki, ustvarjanju iz svojih lastnih korenin, koreografskem ozaveščanju gibalnih načel ter večnem iskanju svobode in transcendence se bomo pogovarjali s plesalcem in koreografom Iztokom Kovačem. (foto: Iztok Kovač v plesnem filmu "Vrtoglavi ptič" © Žiga Koritnik)
