Rezultati iskanja

Brez zadetkov.

Rezultati iskanja

Brez zadetkov.

Rezultati iskanja

Brez zadetkov.

Rezultati iskanja

Brez zadetkov.
Uredništvo za resno glasbo

mag. Matej Venier

29 posnetkov



Brut Trojanec, Artur in vitezi svetega grala, Tristan in Izolda, 31. del

Obujamo legendo o Enejevem potomcu Brutu, ki naj bi po zapisih škofa Geoffreyja Monmouthskega v zgodovinskem spisu Historia Regum Britanniae s svojimi pobeglimi trojanskimi tovariši pristal na angleških obalah in se naselil na otoku, ki se je tedaj imenoval Albion. Nadalje osvetljujemo pripoved o Kralju Arturju in vitezih svetega grala ter tisto različico zgodbe, ki jo je zapisal Chrétien de Troyes v romanu, ki slavi neubranljivo strast in viteško ljubezen enega od vitezov okrogle mize Lancelota z Jezera do kraljice Genever. 31. sprehod po svetu domišljije s Carlom de Incontrero, s tem pa tudi celoten ciklus Na krilih pesmi, sklepamo z eno najslavnejših ljubezenskih zgodb, tisto o Tristanu in Izoldi. Spremlja nas glasba anonimnih avtorjev iz 12., 13. oziroma 14. stoletja, Henryja Purcella, Ernesta Chaussona, Nigela Clarka in Richarda Wagnerja.

61 min 31. 01. 2026


Enej in Askanij v Laciju, 30. del

Prejšnjič smo obnovili zgodbo o Eneju, ki je s skupino tovarišev pobegnil iz goreče Troje s postaranim očetom na ramah, držeč za roko sinčka Askanija. Sledili smo njihovemu dolgemu in mukotrpnemu blodenju med sredozemskimi otoki, dokler niso prispeli do ustja Tibere, kjer so jih končno gostoljubno in s častmi sprejeli Latinci in njihov kralj; ti so v trojanskem junaku prepoznali tujca, o katerem je orakelj napovedal, da bo bodoči mož kraljeve hčere Lavinije. In Enej je nekoliko pozneje v imenu svoje žene južno od Tibere in nekaj milj od morja ustanovil mesto Lavinium. Na predzadnjem sprehodu po svetu domišljije s Carlom de Incontrero osvetljujemo tudi bajeslovni spopad med Horaciji in Kuriaciji, spremlja pa nas glasba Giuseppeja Sartija, Wolfganga Amadeusa Mozarta, Josefa Myslivečka, Giorgia Battistellija, Domenica Cimarose in Arthurja Honeggerja.

59 min 24. 01. 2026


Dardan, Kasandra, Andromaha, Enej in Didona, 29. del

Dardan - sin boga Zevsa in ene od plejad Elektre - se je v mitološko izročilo zapisal s tem, da je pobil morsko pošast na frigijski obali, eden njegovih potomcev, prelepi Ganimed, pa je postal točaj bogov na Olimpu. V nadaljevanju nas bo pot popeljala v Trojo, ki je po dolgotrajnem obleganju in boju padla z zvijačo pretkanega Odiseja. Osvetlili bomo tragično usodo Andromahe, žene največjega trojanskega junaka Hektorja, ki ga je pred obzidjem Troje ubil Ahil, in Hektorjeve sestre Kasandre, katere prerokba nesrečnega konca Troje je ostala preslišana. V sklepnem delu bomo skupaj z Enejem zbežali iz Troje, vihar pa nas bo odnesel proti libijski obali, kjer se v trojanskega junaka zagleda feničanska kraljica Didona.

65 min 17. 01. 2026


Še druge ljubezni, 28. del

Na 28. sprehodu po svetu domišljije s Carlom de Incontrero tokrat o Seleni, Diani in prelepem mladem pastirju Endimionu, zgodbi o Amfionu in prevzetni tebanski kraljici Niobi ter mitu o Hero in Leandru z glasbo Johanna Christiana Bacha, Francesca Cavallija, Alessandra Scarlattija, Agostina Steffanija, Franza Liszta, Georga Friedricha Händla in Roberta Schumanna.

59 min 10. 01. 2026


Druge Jupitrove ljubezni, Diana in Aktajon, 27. del

Med lepoticami, ki se jih je polastil vrhovni grški bog Zevs, pripada posebno mesto Danaji, hčeri argoškega kralja Akrizija, ki jo je dal zapreti v bronast stolp in zastražiti s krvoločnimi psi, ko je orakelj napovedal, da ga bo ubil vnuk. Vendar je bil nemočen proti Zevsu, ki se je spremenil v zlat dež, se izlil skozi špranje v stolpu, jo dosegel in potešil svoje poželenje, Danaja je pozneje rodila znamenitega junaka Perzeja, snov iz mitov o Zevsu in Danaji ali Perzeju pa je skozi zgodovino uglasbilo več skladateljev, tudi Richard Strauss, Jean-Baptiste Lully, Antonio Vivaldi. Zevs je, preoblečen v pastirja, zapeljal tudi Mnemozino, boginjo spomina in hčer Gee, matere Zemlje in Urana, zvezdnega neba. Ta mit je uglasbil sodobni nemški skladatelj Peter Ruzicka, tokratni sprehod po svetu domišljije pa bomo zaključili z mitom o deviški boginji Artemidi oziroma Diani in tebanskem kraljeviču Aktajonu, ki ga je Artemida spremenila v jelena.

59 min 03. 01. 2026


Jupitrove ljubezni, 26. del

Božanski Zevs - oziroma v rimski mitologiji Jupiter - je na svojih "osvajalskih" pohodih prevzel številne različne podobe, med drugim bika, laboda, orla in zlatega dežja. S podobo laboda se je polastil prelepe Lede, soproge špartanskega kralja Tindara. Žrtev Jupitrovih apetitov je postala tudi Kalisto, krepostna nimfa iz Dianinega spremstva, oplodil naj bi Semelo, hči bajeslovnega ustanovitelja Teb Kadma (iz te zveze se je nato rodil bog vina in skrivnosti Bakh), v podobi bika posilil Kadmovo sestro Evropo, polastil pa se je tudi boginje žetve in pomladi Perzefone ... Na 26. sprehodu po svetu domišljije s Carlom de Incontrero nas spremlja glasba Jacquesa Iberta, Brada Mehladua, Jacquesa Arcadelta, Christopha Willibalda Glucka, Francesca Cavallija, Georga Friedricha Händla, Michela Pinoleta de Monteclairja, Dariusa Milhauda in Igorja Stravinskega.

61 min 27. 12. 2025


Pigmalion, Orfej in Evridika, Prometej, 25. del

Na 25. sprehodu po svetu domišljije s Carlom de Incontrero osvetljujemo mit o ciprskem kralju Pigmalionu, ki je bil tudi slaven kipar in je po Ovidiju nekega dne "s čudovito umetniško veščino začel iz slonove kosti, bele kot sneg, izdelovati kip ženske, tako lepe, da se nobena še ni rodila tako lepa". Znameniti starogrški zgodbi o Orfeju in Evridiki je posvečenih nič manj kot 130 glasbenih del, od Euridice Jacopa Perija in Giulia Caccinija ter znamenite opere Claudia Monteverdija, do Stravinskega, Pierra Schaefferja, Pierra Henryja ter nazadnje Louisa Andriessena in Davida Langa. Sklepni del je v znamenju Prometeja, prekanjenega sina Titana Japeta in okeanide Klimene, ki je olimpskemu kovaču Hefajstu iz delavnice ukradel iskro, jo skril v svojo votlo palico in jo odnesel ljudem. Prometej je utelešenje človekovega ustvarjalnega duha, drznosti in upora proti despotski oblasti bogov. Spremlja nas glasba Jeana-Philippa Rameauja, Césarja Francka, Claudia Monteverdija, Josepha Haydna, Christopha Willibalda Glucka, Franza Liszta, Luigija Nona, Ludwiga van Beethovna in Aleksandra Skrjabina.

60 min 20. 12. 2025


Parnas, Apolon in muze, 24. del

Apolon, sin Zevsa in Latone ter brat dvojček boginje lova in lune Artemide, v resnici ni samo gospod luči, bog, ki vse ve o preteklosti, sedanjosti in prihodnosti, temveč je tudi bog ustvarjalnega uma, petja, glasbe, poezije. Na tokratnem 24. sprehodu po svetu domišljije s Carlom de Incontrero se bomo temeljito seznanili z Apolonom in muzami, obiskali bomo tudi (glasbeni) Parnas. Spremljala nas bo glasba Benjamina Brittna, Igorja Stravinskega, Francoisa Couperina, Georga Friedricha Händla, Jeana-Josepha Cassanéa de Mondonvilla, Johanna Christiana Friedricha Bacha, Wolfganga Amadeusa Mozarta in Hansa Wernerja Henzeja.

59 min 13. 12. 2025


Sibile, 23. del

Sibilinska prerokba je judovskega izvora in je nastala v drugem stoletju pred Kristusom. Preroško izročilo Sibile, kot pričajo Heraklit, Ovid, Vergil, izvira iz prvotnega prebivalstva Sredozemlja. S tem imenom so označevali device, ki so v stanju zamaknjenosti po Apolonovem navdihu napovedovale tesnobno usodo. Bile so bajeslovne osebnosti, včasih tudi resnične, če prisluhnemo Pavzaniju, ki je zapisal, da je v lidijskem mestu Eritra prebivala Sibila, ki je imela 990 let. Prav toliko je bila stara druga Sibila, ki je živela v neki jami blizu Kum v Italiji. Sibilinske prerokbe oziroma pesmi o Sibilah najdemo že v prastarih aramejskih napevih, pozneje pa med drugim tudi v glasbi Tommasa de Celana, Orlanda di Lassa, Richarda Wagnerja in Carla Orffa, ki je silovitost sibilskih prerokb zajel v apokaliptični viziji svojega zadnjega dela Temporum Fine Comoedia.

58 min 06. 12. 2025


Paolo Rumiz: "Zame sta notes in pero tako pomembna kot za revolveraša z divjega zahoda njegov colt."

Gost letošnjega festivala Vilenica je bil italijanski pisatelj, novinar in potopisec Paolo Rumiz. Slovenci ga že dolgo dobro poznamo, saj je Matej Venier že leta 2016 prevedel njegov roman Kot konji, ki spijo stoje, leta 2021 pa pripoved v verzih Kutina iz Carigrada. Sicer je avtor številnih knjig, posebno pozornost je zbudila knjiga Canto per Europa - Spev za Evropo izpred treh let. Prevajalec Matej Venier je Paola Rumiza povabil v studio Radia Slovenija in se za oddajo Razgledi in razmisleki s pisateljem dotaknil številnih tem, ki so v središču njegovega pisanja. Bere Renato Horvat.

26 min 19. 09. 2024


Čarovnice, 19. del

Kirka, Medeja in Alcina so tri čarovnice, ki že dolgo burijo domišljijo umetniških ustvarjalcev. V Homerjevi Odiseji se je s Kirko na njenem otoku spoprijel zvijačni junak Odisej, ki mu je uspelo rešiti svoje tovariše, ki jih je Kirka spremenila v prašiče. Zgodbo so uglasbili Alessandro Stradella v dveh serenatah ter Gioseffo Zamponi in Luigi Dallapiccola v svojih operah. Osrednji del oddaje namenjamo Medeji, slepeče lepi čarovnici s hipnotičnim pogledom, svečenici Hekate, boginji nočnih senc in urokov, sicer pa maščevalni morilki, ki so jo opevali že Evripid, Seneka in Ovidij, v glasbenem svetu pa jo najdemo v delih Gillesa Binchoisa, Marca-Antoineja Charpentierja, Luigija Cherubinija in Georga Friedricha Händla. Sklepni del bo v znamenju Alcine, ki na svojem začaranem otoku zapeljuje pomorščake in jih potem, ko podležejo njenim čarom, kot Kirka spreminja v živali ali rastline. Je pomembna oseba Ariostovega epa Pobesneli Roland in njenim čarom podleže tudi hrabri vojščak Karla Velikega Ruggiero. Njegovo osvoboditev sta uglasbila Francesca Caccini in Georg Friedrich Händel.

63 min 10. 02. 2024


Trol, Golem, Polifem, 18. del

Spoznavamo tri vrste domišljijskih velikanov - trole, ki jih najdemo predvsem med norveškimi fjordi v svetu nordijske mitologije in v glasbi Geirra Tveitta in Edvarda Griega, nato z magičnimi obrazci in izreki ustvarjenega Golema, ki počiva na podstrešju praške sinagoge, v glasbi pa ga je zaznamovala Betty Olivero, ki je leta 1997 zložila glasbo k mojstrovini nemega filma Paula Wegenerja z naslovom Golem: kako je prišel na svet (1920), in kiklope. Najslavnejši med njimi je prav gotovo Polifem, ki po Ovidiju prebiva v špilji na pobočjih Etne in hrepeni po lepi nimfi Galateji, pri Homerju pa ga srečamo v devetem spevu Odiseje, v katerem Odisej z druščino soborcev pristane v deželi kiklopov. Kiklope najdemo tudi v glasbi Georga Friedricha Händla in Nicola Porpore.

58 min 03. 02. 2024


Vodni duhovi in božanstva, 17. del

Na 17. sprehodu po svetu domišljije s Carlom de Incontrero se pod drobnogledom najprej znajde povodni mož mnogih imen iz Vltave, ki ga je v svoji simfonični pesnitvi uglasbil Antonin Dvoržak. Skozi poezijo Augusta Kopischa in glasbo Carla Loeweja spoznavamo tudi duha narave po imenu Nöck, nato pa obiščemo še jezerske duhove bavarskega jezera Mummelsee, ki jih je v glasbeno preobleko odel Hugo Wolf. V Krkonošah, sredi šlezijskih in čeških gora živi še en duh, ki ga slavijo mnoge zgodbe in je izjemno priljubljen po vsej srednji Evropi – Repoštev, dobrohoten gorski duh, vendar spremenljivega duha, tudi jezljiv in maščevalen. Ob koncu 18. stoletja je postal junak zgodb, ki jih je v svoji najuspešnejši zbirki Nemške ljudske pripovedke zbral Johann August Musäus, pojavi pa se tudi v glasbi Carla Marie von Webra, Louisa Spohra in Adolfa Jensena.

62 min 27. 01. 2024


Undina in Loreley, 16. del

Undina je po besedah Richarda Wagnerja “hči valov, bitje brez duše, ki valuje na toku svoje prvine, dokler ne prejme duše, ko se vanjo zaljubi človek”. Ob zori romantične dobe jo je iznašel pruski uradnik in pisec romantičnih pravljic Friedrich de La Motte-Fouqué, pojavi se tudi v klavirski glasbi Clauda Debussyja ter operah Ernsta Theodorja Amadeusa Hoffmanna in Alberta Lortzinga. V Renu, natančneje v ozki soteski blizu Sankt Goarshausna, polni izdajalskih čeri, pa prebiva vodna vila Loreley. Najdemo jo v zbirki pravljic Clemensa Brentana, posvečeni tej mogočni nemški reki, baladi Heinricha Heineja ter glasbi Friedricha Silcherja, Maxa Brucha, Roberta in Clare Schumann ter Franza Liszta, ki je napravil kar štiri različne uglasbitve Heinejeve balade.

60 min 20. 01. 2024


Meluzina, Rusalka, 15. del

Tokrat se odpravljamo v vodni svet, v katerem bomo največ pozornosti namenili Meluzini in Rusalki. Prvo najdemo že v romanu Jeana iz Arrasa o vitezu in ženski kači s konca 14. stoletja, nato pa tudi v glasbenih delih Conradina Kreutzerja, Felixa Mendelssohna in Emerika Berana. Rusalko poznamo kot rečno oz. vodno vilo iz slovanskega mitološkega sveta. Antonin Dvoržak je po njej naslovil svojo znamenito opero, nedokončano Puškinovo dramo o Rusalki pa je Aleksander Sergejevič Dargomižski sredi 19. stoletja predelal v operni libreto in ga tudi uglasbil. Na 15. sprehodu po svetu domišljije s Carlom de Incontrero nas spremljajo še odlomki iz črtice Lovčevi zapiski Ivana Turgenjeva in opere Majska noč Nikolaja Rimskega - Korsakova.

60 min 13. 01. 2024


Sfinge in sirene, 14. del

Že v starem Egiptu so poveličevali leva kot simbol vladarske oblasti božanskega izvora in še danes je moč najti mnoge skulpture, v katerih na človeških telesih sloni levja glava in obratno. Nekatere druge sfinge imajo glavo ovna, svete živali najmogočnejšega božanstva egiptovskega panteona Amona Raja ali pa obraz kraljice Hačepsut iz XVIII. dinastije. Krilate in bradate sfinge najdemo na asirskih spomenikih ter na perzijskih najdbah in nakitu, v grški mitologiji pa ima sfinga glavo in oprsje ženske, ptičja krila ter levje telo in šape. Tudi druga pravljična bitja, ki jim posvečamo današnjo oddajo – sirene – so v toku časa večkrat spremenila svojo podobo. Po Ovidiju so bile sirene ptice z rožnatim perjem in deviškim obličjem, za Apolonija Rodoškega so od pasu navzgor ženske in od pasu navzdol morske ptice, za mojstra Tirsa de Molino pol ženske, pol ribe. Odiseja poroča, da so sirene zvabljale in pogubljale pomorščake. Sirene in sfinge bomo spoznavali tudi skozi glasbeno umetnost, skozi glasbo, ki so jo podpisali George Enescu, Robert Schumann, Alexander von Zemlinsky, Arthur Honegger, Gabriel Fauré, Lili Boulanger in Claude Debussy.

59 min 06. 01. 2024


Minotaver, 13. del

Tokrat se sprehajamo z minotavrom, križancem med človekom in bikom, ki se je rodil iz ljubezni med Pasifajo, ženo kretskega kralja Minosa, in belim bikom, ki ga je iz morja poslal Pozejdon. Na sprehodu pa bomo srečali tudi druge mitološke junake, kot sta Ariadna in Tezej, ki sta se v Dedalovem labirintu na Kreti pogumno soočila s tem pošastnim bitjem. To širšo temo najdemo v mnogih umetniških delih, tudi v številnih glasbenih. Že na začetku 17. stoletja je opero Ariadna, od katere se je ohranila le slovita Ariadnina tožba, zložil Claudio Monteverdi. Operi z istim naslovom sta zložila tudi Jules Massenet in Bohuslav Martinů, med tem ko so dela pod nekoliko drugačnim naslovom Ariadna na Naksosu prispevali Joseph Haydn (kantata), Jiři Benda (spevoigra) in Richard Strauss (opera), ki je podpisal bržčas najslavnejše glasbeno delo s to tematiko. Sodobnejši operi pod naslovom Minotaver pa sta zložila Harrison Birtwistle in Silvia Colasanti in odlomki vseh naštetih del nas spremljajo na 13. sprehodu po svetu domišljije s Carlom de Incontrero.

59 min 30. 12. 2023


Favni, satiri in kentavri, 12. del

Favni, satiri in kentavri, bitja iz mitološke Grčije torej, nas bodo spremljala na 12. sprehodu po svetu domišljije s Carlom de Incontrero.. Po tovrstnih starogrških vsebinah so posegali mnogi glasbeni ustvarjalci, še zlasti v obdobju baroka. Kar nekaj vokalno-instrumentalnih del je zložil Georg Friedrich Händel, ki ga bomo na tokratnem sprehodu srečali večkrat: v kantatah Aminta in Filida, Händel, moja muza, Olinto pastore in Ljubezenska norost ter v operi Herkul. Prav posebno pozornost pa je pri Claudu Debussyju pritegnil favn; njegova pojava – pol človek, pol kozel – je imela v antičnem grškem in rimskem svetu hkrati nekaj slabega in dobrega. Ikonolog Alessandro Grossato je ugotovil, da je bil favn »nadvse hibridno bitje, obdarjen je bil s kozjimi parklji, repom in falosom na docela živalski spodnji polovici telesa, pa tudi zgoraj je imel poudarjeno kozje poteze: nos, izrez oči, brado, koničasta ušesa, izpod las pa je kukal par daljših ali krajših rogov«. Satire srečamo že v skladbah za klavecin Francoisa Couperina. Mit o boginji Ateni, satiru Marsiju in Apolonu so proslavile neštete mojstrovine vseh vej umetnosti, dočim je tragična usoda avloda Marsija navdihnila le redka glasbena dela. Najpomembnejšo tovrstno partituro je podpisal Luigi Dallapicola.

61 min 23. 12. 2023


Pastirske ljubezni, 11. del

Pastirske ljubezni so osrednja tema 11. sprehoda po svetu domišljije s Carlom de Incontrero. Bržčas najbolj znana pastirska ljubezenska zgodba je tista o Dafnisu in Hloi. Najdemo jo že v romanu, ki ga je na prehodu iz 2. v 3. stoletje po Kristusu napisal Longos Sofist. Zgodba pripoveduje o dveh mladih, ki so ju starši zapustili, ko sta bila še v povojih. Vzgojili sta ju pastirski družini na otoku Lezbosu. V teku časa, ko skupaj paseta ovčice, pastirca Dafnis in Hloa polagoma odkrivata ljubezenska koprnenja, njuno zgodbo pa so v svet glasbe med drugimi prenesli Maurice Ravel, Joseph Bodin de Boismortier, Jean Jacques Rousseau in Jacques Offenbach. Osvetlili bomo tudi kantato Pan in Syrinx Michela Pignoleta de Monteclairja, glasbeni dvoboj Pana in božanskega Apolona, ki ga je uglasbil Johann Sebastian Bach, pa neko staro nemško ljudsko pesem o kukavici in slavčku, ki jo najdemo v veličastni antologiji Dečkov čudežni rog Achima von Arnima in Clemensa Brentana in sta jo uglasbila Gustav Mahler in Carl Loewe.

65 min 16. 12. 2023


Nimfe, Pan, satiri, favni, 10. del

Kot razkriva že naslov tokratnega sprehoda po svetu domišljije s Carlom de Incontrero, stopajo v ospredje različni liki in zgodbe iz grške mitologije, ki so jih v svet umetnosti stoletja pozneje prenesli številni glasbeni ustvarjalci. Giovanni Pierluigi da Palestrina je ob koncu 16. stoletja v Benetkah izdal zbirko 29 madrigalov Doriino zmagoslavje, v kateri pesemska besedila obnavljajo pastirske idile in mitološke prizore. Zbirka je bila v 17. stoletju razširjena po vsej Evropi in je navdihnila tudi nastanek zbirke Triumphs of Oriana, ki jo je v čast Elizabeti I. zložil Thomas Morley. Sredi naslednjega stoletja je Jean Philippe Rameau v Versaillesu zložil baletno burko Plateja na liberto Jacquesa Autreauja, ki je črpal snov iz besedila geografa iz 2. stoletja Pavzanija, večkrat pa se je na starogrške vsebine oprl tudi Claude Debussy, ki mu nekoliko več pozornosti posvečamo proti koncu tokratnega sprehoda po svetu domišljije s Carlom de Incontrero. Sprehod končuje Oddaljena favnova tožba Paula Dukasa.

58 min 09. 12. 2023


Več epizod
RTV 365
Mobilna aplikacija
Prenesite iz Trgovine
Domov V živo Podkasti Spored Kontakt