Iskanje
Apolon, sin Zevsa in Latone ter brat dvojček boginje lova in lune Artemide, v resnici ni samo gospod luči, bog, ki vse ve o preteklosti, sedanjosti in prihodnosti, temveč je tudi bog ustvarjalnega uma, petja, glasbe, poezije. Na tokratnem 24. sprehodu po svetu domišljije s Carlom de Incontrero se bomo temeljito seznanili z Apolonom in muzami, obiskali bomo tudi (glasbeni) Parnas. Spremljala nas bo glasba Benjamina Brittna, Igorja Stravinskega, Francoisa Couperina, Georga Friedricha Händla, Jeana-Josepha Cassanéa de Mondonvilla, Johanna Christiana Friedricha Bacha, Wolfganga Amadeusa Mozarta in Hansa Wernerja Henzeja.
59 min • 13. 12. 2025
Sibilinska prerokba je judovskega izvora in je nastala v drugem stoletju pred Kristusom. Preroško izročilo Sibile, kot pričajo Heraklit, Ovid, Vergil, izvira iz prvotnega prebivalstva Sredozemlja. S tem imenom so označevali device, ki so v stanju zamaknjenosti po Apolonovem navdihu napovedovale tesnobno usodo. Bile so bajeslovne osebnosti, včasih tudi resnične, če prisluhnemo Pavzaniju, ki je zapisal, da je v lidijskem mestu Eritra prebivala Sibila, ki je imela 990 let. Prav toliko je bila stara druga Sibila, ki je živela v neki jami blizu Kum v Italiji. Sibilinske prerokbe oziroma pesmi o Sibilah najdemo že v prastarih aramejskih napevih, pozneje pa med drugim tudi v glasbi Tommasa de Celana, Orlanda di Lassa, Richarda Wagnerja in Carla Orffa, ki je silovitost sibilskih prerokb zajel v apokaliptični viziji svojega zadnjega dela Temporum Fine Comoedia.
58 min • 06. 12. 2025
Gost letošnjega festivala Vilenica je bil italijanski pisatelj, novinar in potopisec Paolo Rumiz. Slovenci ga že dolgo dobro poznamo, saj je Matej Venier že leta 2016 prevedel njegov roman Kot konji, ki spijo stoje, leta 2021 pa pripoved v verzih Kutina iz Carigrada. Sicer je avtor številnih knjig, posebno pozornost je zbudila knjiga Canto per Europa - Spev za Evropo izpred treh let. Prevajalec Matej Venier je Paola Rumiza povabil v studio Radia Slovenija in se za oddajo Razgledi in razmisleki s pisateljem dotaknil številnih tem, ki so v središču njegovega pisanja. Bere Renato Horvat.
26 min • 19. 09. 2024
Kirka, Medeja in Alcina so tri čarovnice, ki že dolgo burijo domišljijo umetniških ustvarjalcev. V Homerjevi Odiseji se je s Kirko na njenem otoku spoprijel zvijačni junak Odisej, ki mu je uspelo rešiti svoje tovariše, ki jih je Kirka spremenila v prašiče. Zgodbo so uglasbili Alessandro Stradella v dveh serenatah ter Gioseffo Zamponi in Luigi Dallapiccola v svojih operah. Osrednji del oddaje namenjamo Medeji, slepeče lepi čarovnici s hipnotičnim pogledom, svečenici Hekate, boginji nočnih senc in urokov, sicer pa maščevalni morilki, ki so jo opevali že Evripid, Seneka in Ovidij, v glasbenem svetu pa jo najdemo v delih Gillesa Binchoisa, Marca-Antoineja Charpentierja, Luigija Cherubinija in Georga Friedricha Händla. Sklepni del bo v znamenju Alcine, ki na svojem začaranem otoku zapeljuje pomorščake in jih potem, ko podležejo njenim čarom, kot Kirka spreminja v živali ali rastline. Je pomembna oseba Ariostovega epa Pobesneli Roland in njenim čarom podleže tudi hrabri vojščak Karla Velikega Ruggiero. Njegovo osvoboditev sta uglasbila Francesca Caccini in Georg Friedrich Händel.
63 min • 10. 02. 2024
Spoznavamo tri vrste domišljijskih velikanov - trole, ki jih najdemo predvsem med norveškimi fjordi v svetu nordijske mitologije in v glasbi Geirra Tveitta in Edvarda Griega, nato z magičnimi obrazci in izreki ustvarjenega Golema, ki počiva na podstrešju praške sinagoge, v glasbi pa ga je zaznamovala Betty Olivero, ki je leta 1997 zložila glasbo k mojstrovini nemega filma Paula Wegenerja z naslovom Golem: kako je prišel na svet (1920), in kiklope. Najslavnejši med njimi je prav gotovo Polifem, ki po Ovidiju prebiva v špilji na pobočjih Etne in hrepeni po lepi nimfi Galateji, pri Homerju pa ga srečamo v devetem spevu Odiseje, v katerem Odisej z druščino soborcev pristane v deželi kiklopov. Kiklope najdemo tudi v glasbi Georga Friedricha Händla in Nicola Porpore.
58 min • 03. 02. 2024
Na 17. sprehodu po svetu domišljije s Carlom de Incontrero se pod drobnogledom najprej znajde povodni mož mnogih imen iz Vltave, ki ga je v svoji simfonični pesnitvi uglasbil Antonin Dvoržak. Skozi poezijo Augusta Kopischa in glasbo Carla Loeweja spoznavamo tudi duha narave po imenu Nöck, nato pa obiščemo še jezerske duhove bavarskega jezera Mummelsee, ki jih je v glasbeno preobleko odel Hugo Wolf. V Krkonošah, sredi šlezijskih in čeških gora živi še en duh, ki ga slavijo mnoge zgodbe in je izjemno priljubljen po vsej srednji Evropi – Repoštev, dobrohoten gorski duh, vendar spremenljivega duha, tudi jezljiv in maščevalen. Ob koncu 18. stoletja je postal junak zgodb, ki jih je v svoji najuspešnejši zbirki Nemške ljudske pripovedke zbral Johann August Musäus, pojavi pa se tudi v glasbi Carla Marie von Webra, Louisa Spohra in Adolfa Jensena.
62 min • 27. 01. 2024
Undina je po besedah Richarda Wagnerja “hči valov, bitje brez duše, ki valuje na toku svoje prvine, dokler ne prejme duše, ko se vanjo zaljubi človek”. Ob zori romantične dobe jo je iznašel pruski uradnik in pisec romantičnih pravljic Friedrich de La Motte-Fouqué, pojavi se tudi v klavirski glasbi Clauda Debussyja ter operah Ernsta Theodorja Amadeusa Hoffmanna in Alberta Lortzinga. V Renu, natančneje v ozki soteski blizu Sankt Goarshausna, polni izdajalskih čeri, pa prebiva vodna vila Loreley. Najdemo jo v zbirki pravljic Clemensa Brentana, posvečeni tej mogočni nemški reki, baladi Heinricha Heineja ter glasbi Friedricha Silcherja, Maxa Brucha, Roberta in Clare Schumann ter Franza Liszta, ki je napravil kar štiri različne uglasbitve Heinejeve balade.
60 min • 20. 01. 2024
Tokrat se odpravljamo v vodni svet, v katerem bomo največ pozornosti namenili Meluzini in Rusalki. Prvo najdemo že v romanu Jeana iz Arrasa o vitezu in ženski kači s konca 14. stoletja, nato pa tudi v glasbenih delih Conradina Kreutzerja, Felixa Mendelssohna in Emerika Berana. Rusalko poznamo kot rečno oz. vodno vilo iz slovanskega mitološkega sveta. Antonin Dvoržak je po njej naslovil svojo znamenito opero, nedokončano Puškinovo dramo o Rusalki pa je Aleksander Sergejevič Dargomižski sredi 19. stoletja predelal v operni libreto in ga tudi uglasbil. Na 15. sprehodu po svetu domišljije s Carlom de Incontrero nas spremljajo še odlomki iz črtice Lovčevi zapiski Ivana Turgenjeva in opere Majska noč Nikolaja Rimskega - Korsakova.
60 min • 13. 01. 2024
Že v starem Egiptu so poveličevali leva kot simbol vladarske oblasti božanskega izvora in še danes je moč najti mnoge skulpture, v katerih na človeških telesih sloni levja glava in obratno. Nekatere druge sfinge imajo glavo ovna, svete živali najmogočnejšega božanstva egiptovskega panteona Amona Raja ali pa obraz kraljice Hačepsut iz XVIII. dinastije. Krilate in bradate sfinge najdemo na asirskih spomenikih ter na perzijskih najdbah in nakitu, v grški mitologiji pa ima sfinga glavo in oprsje ženske, ptičja krila ter levje telo in šape. Tudi druga pravljična bitja, ki jim posvečamo današnjo oddajo – sirene – so v toku časa večkrat spremenila svojo podobo. Po Ovidiju so bile sirene ptice z rožnatim perjem in deviškim obličjem, za Apolonija Rodoškega so od pasu navzgor ženske in od pasu navzdol morske ptice, za mojstra Tirsa de Molino pol ženske, pol ribe. Odiseja poroča, da so sirene zvabljale in pogubljale pomorščake. Sirene in sfinge bomo spoznavali tudi skozi glasbeno umetnost, skozi glasbo, ki so jo podpisali George Enescu, Robert Schumann, Alexander von Zemlinsky, Arthur Honegger, Gabriel Fauré, Lili Boulanger in Claude Debussy.
59 min • 06. 01. 2024
Tokrat se sprehajamo z minotavrom, križancem med človekom in bikom, ki se je rodil iz ljubezni med Pasifajo, ženo kretskega kralja Minosa, in belim bikom, ki ga je iz morja poslal Pozejdon. Na sprehodu pa bomo srečali tudi druge mitološke junake, kot sta Ariadna in Tezej, ki sta se v Dedalovem labirintu na Kreti pogumno soočila s tem pošastnim bitjem. To širšo temo najdemo v mnogih umetniških delih, tudi v številnih glasbenih. Že na začetku 17. stoletja je opero Ariadna, od katere se je ohranila le slovita Ariadnina tožba, zložil Claudio Monteverdi. Operi z istim naslovom sta zložila tudi Jules Massenet in Bohuslav Martinů, med tem ko so dela pod nekoliko drugačnim naslovom Ariadna na Naksosu prispevali Joseph Haydn (kantata), Jiři Benda (spevoigra) in Richard Strauss (opera), ki je podpisal bržčas najslavnejše glasbeno delo s to tematiko. Sodobnejši operi pod naslovom Minotaver pa sta zložila Harrison Birtwistle in Silvia Colasanti in odlomki vseh naštetih del nas spremljajo na 13. sprehodu po svetu domišljije s Carlom de Incontrero.
59 min • 30. 12. 2023
Favni, satiri in kentavri, bitja iz mitološke Grčije torej, nas bodo spremljala na 12. sprehodu po svetu domišljije s Carlom de Incontrero.. Po tovrstnih starogrških vsebinah so posegali mnogi glasbeni ustvarjalci, še zlasti v obdobju baroka. Kar nekaj vokalno-instrumentalnih del je zložil Georg Friedrich Händel, ki ga bomo na tokratnem sprehodu srečali večkrat: v kantatah Aminta in Filida, Händel, moja muza, Olinto pastore in Ljubezenska norost ter v operi Herkul. Prav posebno pozornost pa je pri Claudu Debussyju pritegnil favn; njegova pojava – pol človek, pol kozel – je imela v antičnem grškem in rimskem svetu hkrati nekaj slabega in dobrega. Ikonolog Alessandro Grossato je ugotovil, da je bil favn »nadvse hibridno bitje, obdarjen je bil s kozjimi parklji, repom in falosom na docela živalski spodnji polovici telesa, pa tudi zgoraj je imel poudarjeno kozje poteze: nos, izrez oči, brado, koničasta ušesa, izpod las pa je kukal par daljših ali krajših rogov«. Satire srečamo že v skladbah za klavecin Francoisa Couperina. Mit o boginji Ateni, satiru Marsiju in Apolonu so proslavile neštete mojstrovine vseh vej umetnosti, dočim je tragična usoda avloda Marsija navdihnila le redka glasbena dela. Najpomembnejšo tovrstno partituro je podpisal Luigi Dallapicola.
61 min • 23. 12. 2023
Pastirske ljubezni so osrednja tema 11. sprehoda po svetu domišljije s Carlom de Incontrero. Bržčas najbolj znana pastirska ljubezenska zgodba je tista o Dafnisu in Hloi. Najdemo jo že v romanu, ki ga je na prehodu iz 2. v 3. stoletje po Kristusu napisal Longos Sofist. Zgodba pripoveduje o dveh mladih, ki so ju starši zapustili, ko sta bila še v povojih. Vzgojili sta ju pastirski družini na otoku Lezbosu. V teku časa, ko skupaj paseta ovčice, pastirca Dafnis in Hloa polagoma odkrivata ljubezenska koprnenja, njuno zgodbo pa so v svet glasbe med drugimi prenesli Maurice Ravel, Joseph Bodin de Boismortier, Jean Jacques Rousseau in Jacques Offenbach. Osvetlili bomo tudi kantato Pan in Syrinx Michela Pignoleta de Monteclairja, glasbeni dvoboj Pana in božanskega Apolona, ki ga je uglasbil Johann Sebastian Bach, pa neko staro nemško ljudsko pesem o kukavici in slavčku, ki jo najdemo v veličastni antologiji Dečkov čudežni rog Achima von Arnima in Clemensa Brentana in sta jo uglasbila Gustav Mahler in Carl Loewe.
65 min • 16. 12. 2023
Kot razkriva že naslov tokratnega sprehoda po svetu domišljije s Carlom de Incontrero, stopajo v ospredje različni liki in zgodbe iz grške mitologije, ki so jih v svet umetnosti stoletja pozneje prenesli številni glasbeni ustvarjalci. Giovanni Pierluigi da Palestrina je ob koncu 16. stoletja v Benetkah izdal zbirko 29 madrigalov Doriino zmagoslavje, v kateri pesemska besedila obnavljajo pastirske idile in mitološke prizore. Zbirka je bila v 17. stoletju razširjena po vsej Evropi in je navdihnila tudi nastanek zbirke Triumphs of Oriana, ki jo je v čast Elizabeti I. zložil Thomas Morley. Sredi naslednjega stoletja je Jean Philippe Rameau v Versaillesu zložil baletno burko Plateja na liberto Jacquesa Autreauja, ki je črpal snov iz besedila geografa iz 2. stoletja Pavzanija, večkrat pa se je na starogrške vsebine oprl tudi Claude Debussy, ki mu nekoliko več pozornosti posvečamo proti koncu tokratnega sprehoda po svetu domišljije s Carlom de Incontrero. Sprehod končuje Oddaljena favnova tožba Paula Dukasa.
58 min • 09. 12. 2023
Tudi tokrat se s Carlom de Incontrero sprehajamo med gozdnimi in vodnimi nimfami. Po Heziodu je kopnino in vode naseljevalo 3000 nimf, ki so utelešale življenje narave: čudovito lepe, izzivalne in izmikajoče se, junakinje marsikdaj pogubnih ljubezenskih srečanj, predmet neizpolnjenega poželenja in strasti. Nimfe se pojavljajo vsepovsod v uglasbitvah besedil, ki izražajo skrajna čustva od najgloblje bolečine do radostnega opoja. To povzdigovanje silovitih čustev je ena poglavitnih izraznih novosti baročnega obdobja, ki je imela nešteto odmevov tudi v naslednjih stoletjih prav do današnjih dni. Uvodoma bomo osvetlili delovanje manjšega glasbenega ansambla, sestavljenega izključno iz žensk, ki je ob koncu 16. stoletja deloval na dvoru družine Este v Ferrari. Drugi del oddaje namenjamo dvema znanima mitoma – o nimfi Aretuzi, ki se je spremenila v reko, in mitu o prelepem a ošabnem fantiču Narcisu, v katerega je bila nesrečno zaljubljena nimfa Eho. Slišali boste glasbo Luca Marenzia, Luzzasca Luzzaschija, Claudia Monteverdija, Karola Szymanowskega, Stefana Bulfona, Aleksandra Čerepnina in Ryana Wiggleswortha.
60 min • 02. 12. 2023
»Nimfe so nekdaj delili na vodne in kopenske nimfe. Nekatere od teh drugih so domovale v gozdovih. Amadriade so nevidne prebivale v drevesih in so umrle, ko je propadlo njihovo drevo; o drugih so verjeli, da so nesmrtne in lahko živijo tisočletja. V morju živeče nimfe so se imenovale Okeanide ali Nereide, rečne pa Najade. Bile so lepe in stroge mladenke; kdor jih je ugledal, se mu je neredko zmešalo in če jih je videl gole, je umrl. Srečanja z njimi so bila usodna za smrtnike, nikakor pa ne za Apolona, boga s srebrnim lokom, ki je ljubimkal z mnogimi nimfami. Vendar mu niso vse vračale ljubezni in sledila sta jeza in maščevanje. Tako je bilo z nimfo Akanto: v obupanem poskusu, da bi se izvila iz Apolonovega objema, je bogu razpraskala obraz, on pa jo je spremenil v trnovo rastlino, ki nosi njeno ime. Podobna usoda je doletela Dafne, čudovito lepo Najado, ki je pred ljubezensko vnemo božanstva prestrašena poskušala pobegniti v gozd.« Tako je nimfe v svoji Knjigi domišljijskih bitij razčlenil Jose Luis Borges, o njih pa sta pisala že Homer in Ovidij. Še zlasti mit o Dafne in Apolonu je navdihnil številna glasbeno-scenska dela, serenade, kantate, balete, med drugimi skladatelji, kot so avtor prve v celoti ohranjene opere Jacopo Peri, Georg Friedrich Händel in Richard Strauss, pa tudi starejše mojstre, kot so Giovanni de Macque, Dario Castello, Cristofano Malvezzi in Giulio Caccini.
61 min • 25. 11. 2023
Dvoboj z zmajem obvezni del vseh domišljijskih in bajeslovnih svetov: pošastnost proti moči, živalskost proti človeškemu razumu. Vendar ta prek stika s tujostjo nestvora lahko prejme usodno darilo. Zlato, dragulje ali v Siegfriedovem primeru dar razumevanja živalske govorice in neranljivost, če se okopa v krvi pošasti. Prav zmaja Fafnerja, velikana, ki je v Wagnerjevem Siegfriedu skupaj s svojim bratom Fasoltom sezidal bivališče bogov Valhalo, srečamo na samem uvodu Zahodnih zmajev, 7. oddaje ciklusa Na krilih pesmi – sprehodi po svetu domišljije s Carlom de Incontrero. V nadaljevanju osvetljujemo najstarejši zahodni mit o zmajih, zgodbo o Tifonu, čigar telo je imelo človeške in živalske poteze in se je končalo v klobčiču kač; če je razprostrl roke, je dosegel konce sveta. Njegova oslovska glava je segla do zvezd, ko pa je razprl velikanska krila, je sonce potemnelo in s plamenečimi očmi je sežigal vse okoli sebe in iz ust bljuval razbeljene kamne. Po starogrški legendi se je z zmajem prvi spopadel bajeslovni ustanovitelj Teb Kadmos, za njim pa tudi Herkul, Jazon in Belerofont. Legendo o Kadmosu in Belerofontu sta v svojih opernih delih predstavila tudi Jean-Baptiste Lully in Josef Mysliveček, med tem ko večni boj med silami dobrega in zla, ki ga ponazarja boj med nadangelom Mihaelom in kačo s sedmerimi glavami izjemno živo ponazarja odlomek skladbe Knjiga s sedmimi pečati Franza Schmidta.
59 min • 18. 11. 2023
Na 6. sprehod po svetu domišljije s Carlom de Incontrero nas uvodoma pospremita odlomka iz Schumannovega cikla Gozdni prizori. Pozornost namenjamo kantati Das Klagende Lied Gustava Mahlerja, ki je pri pisanju besedila črpal iz različnih virov: starih balad, ljudskih pripovedk, zbirk pravljic in prav posebej iz pripovedke bratov Grimm Jorinda in Joringal. Nato obiščemo Keppgrundski gozd na Saškem, čarobni kraj, poln prepadnih brezen, šuštenja in skrivnostnih odjekov, ki je navdihnil II. dejanje Webrove opere Čarostrelec, pa hosto iz II. dejanja Wagnerjevega Siegfrieda in tudi manj zlovešč gaj, svetlejši, poln šumov, šelestenja vejic, žuborenja potokov, ki ga pričara Gozdno šumenje Franza Liszta, čudovita zvočna freska, v kateri se romantična poetika neskončnega, skritih in skrivnostnih plati sveta obarva v realizmu lesketajočih se odtenkov. Šesti sprehod s Carlom de Incontrero zaokrožuje koprneče in neizrekljivo razpoloženje, ki ga najdemo v samospevu Gozdna blaženost Richarda Straussa.
58 min • 11. 11. 2023
Tudi na četrtem sprehodu po svetu domišljije s Carlom de Incontrero v ciklu Na krilih pesmi se bomo zadržali pri Oberonu, vilinskem kralju, ki je buril številne skladateljske domišljijske svetove že na prelomu 16. in 17. stoletja, denimo Roberta Johnsona, Anthonyja Holborna in Alfonsa Ferrabosca mlajšega, ki so zložili glasbo na besedilo dramatika Bena Johnsona. Njegov Oberon je po besedah Petra Downeyja »nekaj izjemnega tako zaradi čarobno ubranega besedila, kot zaradi prelepe glasbe, kolikor se je je ohranilo«. Kot pri Shakespearju je tudi pri Johnsonu Oberon nadnaravno bitje s človeškimi potezami, velikodušen in moder vladar iz rodu belih vilincev. A niso vsi vilinski kralji takšni. Povsem drugačnega srečamo v znameniti Goethejevi baladi Vilinski kralj, ki jo je navdihnila žalostna smrt otroka leta 1782 v Turingiji. In prav tega, temačnega in zlohotnega vilinskega kralja srečamo v glasbenih delih Franza Schuberta, Corone Schröter, Ludwiga van Beethovna, Carla Loeweja, Franza Liszta in Heinricha Wilhelma Ernsta.
58 min • 28. 10. 2023
Na tretjem Sprehodu po svetu domišljije s Carlom de Incontrero v okviru cikla Na krilih pesmi obiščemo kralja škratov in vilinskega sveta, strogega Oberona in kraljico vil Titanijo, ki v domišljijski literaturi pogosto nežno posega v ljubezenske zadeve. Njune zamere in ljubezenske dvoboje, ki so v pripovedih iz 17. in 18. stoletja obarvani zdaj bolestno zdaj moralistično, je na oder kot komedijo postavil William Shakespeare, prizor iz nje pa je v svoji operi Sen kresne noči uglasbil Benjamin Britten. V literarnem svetu pomembna je tudi viteška pesnitev Oberon, mojstrovina Christopha Martina Wielanda, ki pa se je tako kot Shakespeare napajal pri istem viru – francoskem romanu z začetka 13. stoletja Huon de Bordeaux, katerega zaplet zrcali tudi znamenita Webrova opera Oberon, ali prisega Vilinskega kralja. Oberona in Titanijo so poleg Webra in Brittna seveda v svoje uglasbitve vključevali tudi mnogi drugi skladatelji, med njimi Henry Purcell, Pavel Vranický, Friedrich Ludwig Aemilius Kunzen in Johann Nepomuk Hummel. Še preden pa se bomo posvetili Oberonu in Titaniji, ostajamo tam, kjer smo končali prejšnjič – v Tolkienovem Gospodarju prstanov in glasbi, ki jo je k filmski trilogiji Petra Jacksona spisal Howard Shore.
58 min • 21. 10. 2023
"Škratje in palčki, ki v noči vrvijo okoli večno nežno žuborečega vodnjaka življenja, so nadvse žive in resnične prikazni, ljubka in smešna bitjeca, ki vedno tekajo; upodabljali so jih s hitrimi, vendar nadzorovanimi, natančnimi potezami in ozaljšali z nežnim humorjem ter jim včasih dodali karikaturni pridih". Tako je o teh malih domišljijskih bitjih zapisal Ladislao Mittner. Vendar škratje niso vedno majhni in dobrodušni. Ljudsko izročilo pravi, da so lahko tudi zlobni ter v potezah in po velikosti podobni ljudem. Po Borgesu so "germanskega rodu. O njihovem videzu ne vemo veliko, razen tega, da so majhni in hudobni. Kradejo živino, pa tudi otroke. Všeč so jim tudi drobne malopridnosti. Neki anglosaški priročnik za izganjanje hudiča jim pripisuje coprniško moč, da od daleč izstreljujejo majcene železne puščice, ki prodro v kožo brez sledu in povzročajo živčne krče. V srednjem veku so verjeli, da škratje spečim obtežijo prsi in jim povzročajo hude sanje.” Še več o škratih, palčkih, gnomih in koboldih pa 2. delu ciklusa Na krilih pesmi - sprehodi po svetu domišljije s Carlom de Incontrero. Mala pravljična bitja bomo spoznavali tudi skozi glasbo Huga Wolfa, Roberta Schumanna, Antonia Bazzinija, Franza Liszta, Nikolaja Medtnerja, Marca-Antoineja Charpentierja, Ottorina Respighija, Benjamina Brittna, Edvarda Griega, Siegfrieda Wagnerja, Johanna Straussa ml. in Howarda Shora, ki je zložil izjemno glasbo k filmski trilogiji Gospodar prstanov, v kateri osrednja vloga pripada prav najmanjšim protagonistom Tolkienovega domišljijskega sveta - hobitom.
64 min • 14. 10. 2023
