Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Posnetek neposrednega prenosa drugega koncerta sezone abonmaja Sodobnih orkestrskih skladb, na katerem smo slišali skladbe Clauda Vivierja, Olivierja Messiaena, Iannisa Xenakisa in Maurica Ravela ter noviteto Larise Vrhunc. Orkester Slovenske filharmonije je vodil dirigent Peter Rundel.
Prvi večer letošnje sezone abonmaja Sodobne orkestrske skladbe je bil v znamenju glasbe Ludwiga van Beethovna, Wolfganga Rihma, Mateja Bonina in Karla Amadeusa Hartmanna. Orkester Slovenske filharmonije je vodil dirigent Michael Wendeberg, ki je Beethovnov Prvi klavirski koncert tudi izvedel kot solist. Na sporedu so bile še Simfonija št. 1 Wolfganga Rihma, Boninov Eppur si muove št. 4 in Hartmannova Sinfonia tragica.
Osrednji sobotni delež B-AIR festivala zvoka (Za)slišati svet se odvija v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova, kjer na muzejski ploščadi nastopajo Tomaž Rauch in člana dua Merzouga. Slednja sta ob 17h izvedla svoj drugi nastop, še pred tem pa se je na odru in v našem neposrednem prenosu z glasbenikoma pogovarjal Lovrenc Rogelj; pogovor je prevajal Miha Zor. *** Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.
V prostorih muzeja sta se odprli dve zvočni instalaciji za najmlajše obiskovalce - Poj blazina poj Irene Pivka in Braneta Zormana ter Zvočno popotovanje Blaža Pavlice. Odprtju smo se z avtorji pridružili tudi v neposrednem radijskem prenosu. *** Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.
Pregled bogatega sobotnega dogajanja v sklopu B-AIR festivala zvoka - z raznovrstnimi zvočnimi projekti, instalacijami in drugimi vsebinami se predstavljajo Tomaž Rauch (Zazibam svet), Irena Pivka in Brane Zorman (Poj blazina poj), Blaž Pavlica (Zvočno popotovanje) in dvojec Merzouga (From Womb to World to World of Wonders). *** Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.
»Ne komponiram s toni, pač pa z zvoki,« je o pričujoči skladbi zapisal Gérard Grisey. Celih enajst let je nastajalo epohalno delo, ki temelji na značilnostih zvoka samega in njegovem učinku na človeške čute. S pomočjo zvočne analize in posledično spoznavanja spektra alikvotnih tonov določenih zvokov je skladatelj dosegel nove zvočne barve in strukture, ki iz lastnih fizikalnih zakonitosti vplivajo na potek glasbe, torej tudi na obliko. Skladba se izmika predsodkom o tem, kakšna bi morala biti, saj se skladatelj v svojem »velikem laboratoriju« bolj kot kdorkoli posveti navadam poslušanja glasbe. Le redko je izvedena v celoti, v Sloveniji je bila kot takšna izvedena prvič. Orkester Slovenske filharmonije, dirigent Bas Wiegers, violist Garth Knox
Osrednje ime tokratnega sporeda na abonmaju Sodobnih orkestrskih skladb je angleški skladatelj George Benjamin, ki je navdih za Palimpsesta našel v glasbenih palimpsestih. V njegovem primeru gre za knjigo, v kateri so bili različni notni zapisi spraskani in odstranjeni z namenom, da bi jo bilo mogoče uporabiti za vedno nove zapise. Na simboličen način bomo tako lahko poslušali glasbe, ki so se zapisane na istem mestu in se v isti knjigi znašle v različnih časovnih obdobjih. Večer so napolnile še skladbe Mauricea Ravela, Conlona Nancarrowa ter Igorja Stravinskega. Orkester Slovenske filharmonije, dirigent Franck Ollu Maurice Ravel, Couperinov nagrobnik George Benjamin, Palimpsesta Conlon Nancarrow (transkr. Yvar Mikhashoff, Charles Schwobel), Študija št. 7 Igor Stravinski, Simfonija v treh stavkih https://filharmonija.si/koncert/potovanje-skozi-cas/ Neposredni prenos iz Gallusove dvorane Cankarjevega doma sta pospremila napovedovalka Lidija Hartman in urednik prenosa Lovrenc Rogelj.
Poslušamo prerez klavirskega opusa bolivijskega skladatelja Cergia Prudencia, pomembnega akterja latinskoameriške nove glasbe, ki je svoj pečat pustil predvsem kot ustanovitelj in vodja Eksperimentalnega orkestra tradicijskih glasbil, osredotočenega na "dekolonizacijo" tamkajšnjega glasbenega ustvarjanja. Za klavir je Prudencio po svojih besedah pisal svoja najbolj osebna dela, v interpretaciji pianista Daniela Añeza pa so marca letos izšla pri založbi Kairos.
Simfonični orkester RTV Slovenija dirigent Ville Matvejeff Martina Filjak (klavir)
Prisluhnili bomo prvencu hrvaške skladateljice iz Splita, študentke Beata Furrerja, ki živi in deluje na Dunaju. Je soustanoviteljica ansambla Black page orchestra, posvečenega robnim skladateljskim izrazom. Plošča Scarlet songs je polnokrven (ter zares impresiven) diskografski debi tako ansambla kot skladateljice.
Prisluhnili bomo prvencu hrvaške skladateljice iz Splita, študentke Beata Furrerja, ki živi in deluje na Dunaju. Je soustanoviteljica ansambla Black page orchestra, posvečenega robnim skladateljskim izrazom. Plošča Scarlet songs je polnokrven (ter zares impresiven) diskografski debi tako ansambla kot skladateljice.
V Kromatiki sta sinoči zazvenela Mendelssohnova Četrta simfonija, »Italijanska« in Dvořakov Koncert za violončelo. S Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija je nastopil solist Thomas Carroll, dirigiral je Rossen Milanov. Nekaj vtisov s koncerta je strnil Lovrenc Rogelj.
Sinoči so pred občinstvo v Gallusovi dvorani stopili naši radijski simfoniki s svojim šefom dirigentom Rossenom Milanovom ter dvema solistoma, saksofonistom Oskarjem Laznikom ter tolkalcem Simonom Klavžarjem. Za odprtje sezone abonmaja Kromatika so med drugim premierno predstavili noviteto skladatelja Mateja Bonina. Nekaj vtisov s koncerta je strnil Lovrenc Rogelj.
Zaključek cikla Sodobnih orkestrskih skladb Orketrsa Slovenske filharmonije bo povzel del glasbenega ustvarjalnega vrenja v francoski glasbi 20. stoletja. Pariz je pomenil vabljivo glasbeno metropolo, kamor so na izpopolnjevanja prihajali zlasti številni ameriški skladatelji in pozneje tudi jazzovski glasbeniki, v začetku stoletja pa se je odvila tudi obratna izmenjava, ko se je vizionarski francoski skladatelj Edgard Varese preselil v ZDA. Pariz je postal tudi drugi dom slovenskega skladatelja Janeza Matičiča, ki nas je zapustil aprila letos. Koncert je postal tudi poklon našemu glasbenemu svetovljanu. Program: Janez Matičič: Trans Pierre Boulez: Notations I–IV in VII Edgard Varese: Amériques George Gershwin: Uspavanka Orkester Slovenske filharmonije Alejo Pérez, dirigent
Julian Steckel se je rodil leta 1982 v glasbeni družini, mama je učiteljica klavirja in oče učitlej violine ter tudi dirigent. Steckel je osvojil več vidnih priznanj, na razvoj njegove solistične poti pa je imela največji vpliv zmaga na Mednarodnem glasbenem tekmovanju Bavarskega radia, največjem nemškem tekmovanju na področju klasične glasbe. Nastopal je z nekaterimi najboljšimi evropskimi orkestri, kot so Orkester leipziškega Gewandhausa, Orkester Bavarskega radia, Kraljevi filharmonični orkester, Pariški orkester, Rotterdamski filharmonični orkester ali Filharmoniki iz St. Peterburga. V intervjuju, ki ga bomo slišali v odmoru koncerta, Julian Steckel pravi tudi, da glasbenik ne more biti glasbenik, če ne igra komorne glasbe – na tem polju pogosto sodeluje z glasbeniki, kot so violinisti Janine Jansen, Christian Tetzlaff, Karen Gomyo, Veronika Eberle ali violončelista Antje Weithaas in Renaud Capuçon. Steckel poudarja pomen svoje pedagoške dejavnosti – med letoma 2011 in 2017 je bil profesor violončela na Univerzi za glasbo in gledališče v nemškem Rostocku, od oktobra leta 2017 pa ima profesuro v Münchnu.
S koncertom v tamkajšnji cerkvi sv. Petra se začenja 39. Festival Radovljica, ki bo do 22. avgusta ponudil deset raznolikih koncertnih večerov. Današnjemu odprtju festivala z ansamblom Sonatore de la Gioiosa Marca boste lahko prisluhnili tudi v neposrednem prenosu na našem tretjem programu. Festival Radovljica vsako leto ponudi pester spored, ki se sicer osredinja okoli takoimenovane stare glasbe, hkrati pa te okvire tudi venomer presega, predvsem s programi, ki so tako ali drugače vezani na slovenski prostor. Letos sta taka koncerta dva: torkov večer bo namenjen instrumentalnim skladbam, ki jih je nekoč hranila ljubljanska stolnica, prvič po njihovih izvirnih izvedbah na začetku 19. stoletja pa bomo v četrtek 19. avgusta lahko slišali samospeve ter klavirsko glasbo, ki jo je napisal baron Eduard de Lannoy, in je verjetno zvenela tudi ob aristokratskih druženjih na dvorcu Viltuš pri Mariboru. Omenimo še koncert, ki se bo tradicionalno preselil v cerkev z izjemnimi orglami v Velesovem, kjer bo Bart Jacobs z orkestrom rekonstruiral glasbo, ki jo je kot solist z orkestrsko spremljavo nekoč igral sam Johann Sebastian Bach, pa večer glasbe Johna Dowlanda, s katero se je z večkrat nagrajeno lansko debitantsko solistično ploščo proslavil slovenski lutnjar Bor Zuljan in jo bo prvič v Sloveniji predstavil prihodnji petek.
V okviru sinočnjega Zlatega abonmaja je v Cankarjevem domu v Ljubljani nastopil komorni orkester Franza Liszta s pianistom Eduardom Hubertom ter prvo damo črnobelih tipk Martho Argerich, ki je v Ljubljani po svojem prvem obisku leta 2016 nastopila že tretjič. Nekaj koncertnih vtisov je strnil Lovrenc Rogelj.
