Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vsako pomlad v Bologni že več kot šestdeset let prirejajo sejem knjig za otroke. Letošnja častna gostja sejma je bila Slovenija. V sejemsko središče je bila tako postavljena bogata dediščina Slovencev na področju književnosti za otroke in mlade odrasle, v posebno žarišče pa tudi ilustracija kot sestavni in nepogrešljivi del omenjene literature. Ko se človek ozre po neskončni pokrajini stojnic Bolonjskega sejmišča, se zave, da je ta sejem predvsem posel, namenjen založnikom. In prav zato je toliko lepše, ko v vsej svetovni založniški »menažeriji« zagleda prav poseben prostor ob vstopu na sejmišče, skrbno namenjen samo slovenski ilustraciji. Varno razstavljene ilustracije pod pravljičnim baldahinom in z mehko preprogo pod stopali te namreč takoj prestavijo v neki drug, magičen svet podob in pokažejo, da je Slovenija res v samem vrhu svetovne ilustracije. Pri ilustracijah bi prav gotovo morali ponosno dvigniti brado in se zavedati tega izjemnega bisera. Prvo branje je namreč tudi in predvsem vizualno. Zato je tako pomembna kakovostna ilustracija, ki poleg bralne in v začetkih glasnega branja slušne pismenosti krepi vizualno občutljivost, pa tudi kritičnost. V tokratnem Grafoskopu je v žarišče postavljena slovenska ilustracija v luči Bologne, pa tudi širše, v kontekstu kulturno-umetnostne vzgoje. Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič Tehnična realizacija: Mirta Berlan Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina Sogovornici – Tanja Komadina, ilustratorka in likovna urednica pri Mladinski knjigi založbi, in Maša P. Žmitek, ilustratorka in vodja Centra ilustracije Produkcija uredništva za kulturo, april 2024.
Ljudmila, upokojena učiteljica šivanja in izjemno nenavadna gospa, se s kovčekmobilom in papigo Ara Bello odpravi na potovanje, polno zabavnih dogodivščin. Brez zavor, dvakrat preveč in pol premalo, pripotuje v nenavaden kiosk, nadaljuje pot skozi gozd, ugotovi, da kdor le molči, lahko znori, se nauči plavati in vzljubi morje in se na koncu vrne k svojemu prijatelju gospodu Blazniku. Ugotovi torej, da je življenje piknik. Samosvoje, tokrat slušno popotovanje skozi letne čase, od jeseni do jeseni, od prvega šolskega dne do prvega šolskega dne. V tretjem delu se naša upokojena učiteljica šivanja odloči, da bo nekoliko pospešila potovanje zato sede na vlak, a doživi neljubo nevšečnost, ki jo silno vznejevolji, spozna ljubeznivo sprevodnico, ljubiteljsko slikarko Pavlo, se prav po detektivsko loti zagate in se naposled s previsa navdušena zazre v morje v daljavi. Režiser in avtor radijske priredbe: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Avtor izvirne glasbe: Gregor Strniša Ljudmila, gospa s klobukom – Marijana Brecelj Pripovedovalec – Matija Rozman Nastalo v Uredništvu igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 2024.
Slabe ceste v šestih delih izrisujejo podivjano vojno stanje na območju ukrajinskega Donbasa, pri čemer v ospredje postavljajo predvsem civilno prebivalstvo v situacijah, ko je vsak naslednji trenutek preživetja vprašljiv. Na preizkušnji niso le človečnost v odnosu do razčlovečenja, zdrav razum na meji z norostjo ter čustva v odnosu z disociativnimi stanji, temveč tudi postavljanje osebnih in vrednostnih mej v odnosu do preživetja. V tretjem delu smo priča trku ravnatelja, poveljnika in vojaka ob pregledu na cestni blokadi. V zmedenosti zaradi pozabljenih dokumentov postane srečanje bolj zlovešče, ko se potencialno opitemu ravnatelju zazdi, da je v jarku opazil eno izmed deklic 8. razreda svoje šole. Prevajalki: Yuliya Zapeka, Ana Krauthaker Režiserka in avtorica radijske priredbe: Ana Krauthaker Tonski mojster: Matjaž Miklič Avtor izvirne glasbe: Luka Hočevar Tehnični asistent: Gašper Vodlan Ravnatelj – Matija Vastl Poveljnik – Primož Bezjak Vojak – Stane Tomazin Mila – Špela Lovrec Glas iz radijske postaje – Gašper Vodlan Produkcija Uredništva igranega programa Posneto februarja 2024.
Ljudmila, upokojena učiteljica šivanja in izjemno nenavadna gospa, se s kovčekmobilom in papigo Aro Bello odpravi na potovanje, polno zabavnih dogodivščin. Brez zavor, dvakrat preveč in pol premalo, pripotuje v nenavaden kiosk, nadaljuje pot skozi gozd, ugotovi, da kdor le molči, lahko znori, se nauči plavati in vzljubi morje ter se na koncu vrne k svojemu prijatelju, gospodu Blazniku. Ugotovi torej, da je življenje piknik. Samosvoje, tokrat slušno popotovanje skozi letne čase, od jeseni do jeseni, od prvega šolskega dne do prvega šolskega dne. V drugem delu se Ljudmila na svoji poti ustavi v motelu in se seznani z lastnicama, sestrama Bredo in Maro, v obcestnem Agimovem kiosku spozna pravi pravcati muzej pozabljenih stvari, ob naletavanju prvih snežink pa sreča samotarskega filozofa dr. Brzzinija. Ob koncu igre boste slišali tudi pogovor z avtorico Mašo Ogrizek. Režiser in avtor radijske priredbe: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Avtor izvirne glasbe: Gregor Strniša Ljudmila, gospa s klobukom – Marijana Brecelj Pripovedovalec – Matija Rozman Produkcija uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 2024.
Slabe ceste v šestih delih izrisujejo podivjano vojno stanje na območju ukrajinskega Donbasa, pri tem pa v središče postavljajo predvsem civilno prebivalstvo v situacijah, v katerih je preživetje vsak trenutek vprašljivo. Na preizkušnji niso le človečnost v odnosu do razčlovečenja, zdrav razum na meji z norostjo ter čustva v odnosu z disociativnimi stanji, temveč tudi postavljanje osebnih in vrednostnih mej v odnosu do preživetja. V drugem delu šestdelne igre tri ruske najstnice čakajo ukrajinske vojake, s katerimi so se zapletle v ljubezenska razmerja. Njihov dialog, dokler jih čakajo, razkriva, da gre za razmerja različnih motivov in vzrokov, nepreklicno pa jih spremljajo tudi nujnost preživetja ter konflikti s sovrstniki in družbo. Zadnjo, ki ostane na klopi, pride iskat babica, to pa sproži buren dialog, ki razkriva različne poglede na sovražno stran. Gre za moč najstniških iluzij in nemoč starejše generacije, da bi obvarovala mlade pred tveganjem zlorabe, prikrite prostitucije in življenjske resničnosti same. Prevajalki: Yuliya Zapeka, Ana Krauthaker Režiserka in avtorica radijske priredbe: Ana Krauthaker Tonski mojster: Matjaž Miklič Avtor izvirne glasbe: Luka Hočevar Tehnični asistent: Gašper Vodlan Prva – Eva Pečnik Druga – Petra Kodba Tretja – Špela Lovrec Ženska – Vesna Jevnikar Produkcija uredništva igranega programa. Posneto leta 2023.
Ljudmila, upokojena učiteljica šivanja in izjemno nenavadna gospa, se s kovčekmobilom in papigo Ara Bello odpravi na potovanje, polno zabavnih dogodivščin. Brez zavor, dvakrat preveč in pol premalo, pripotuje v nenavaden kiosk, nadaljuje pot skozi gozd, ugotovi, da kdor le molči, lahko znori, se nauči plavati in vzljubi morje in se na koncu vrne k svojemu prijatelju gospodu Blazniku. Ugotovi torej, da je življenje piknik. Samosvoje, tokrat slušno popotovanje skozi letne čase, od jeseni do jeseni, od prvega šolskega dne do prvega šolskega dne. V prvem delu štiridelnega slušnega omnibusa Ljudmila krene na pot, se poslovi od prijatelja Blaznika, zažene svoj kovčekmobil in na prvi postojanki spozna prav posebnega in nadvse ustrežljivega policista Marcelka. Režiser in avtor radijske priredbe: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Avtor izvirne glasbe: Gregor Strniša Ljudmila, gospa s klobukom – Marijana Brecelj Pripovedovalec – Matija Rozman Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 2024
Slabe ceste v šestih delih izrisujejo podivjano vojno stanje na območju ukrajinskega Donbasa, pri tem v središče postavljajo predvsem civilno prebivalstvo v situacijah, ko je vsak naslednji trenutek preživetja vprašljiv. Na preizkušnji niso le človečnost v odnosu do razčlovečenja, zdrav razum na meji z norostjo ter čustva v odnosu z disociativnimi stanji, temveč tudi postavljanje osebnih in vrednostnih mej v odnosu do preživetja. V prvem delu šestdelne igre se novinarka na poročevalski misiji zaljubi v vojaka, to pa v njej povzroči notranji razkol. Monološka retrospekcija v poskusu analize odpira ironično distanco, spomine in še vedno prisotna čustva. Ta se pomikajo po središčni osi ljubezen – samota – ubijanje – odgovornost, konflikt med njimi in sami vojni dogodki pa puščajo za seboj sled travme. Prevajalki: Yuliya Zapeka, Ana Krauthaker Režiserka: Ana Krauthaker Tonski mojster: Matjaž Miklič Avtor izvirne glasbe: Luka Hočevar Asistent: Urban Gruden Nataša: Maruša Majer Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto novembra 2023.
Nenavadna igra iz leta 1978 nas popelje v razkošje nebesnih pojavov, tega pa doživljamo v družbi neugnanega malega Oblačka. Igra je del mesečnega cikla Radijskih iger za otroke Borisa A. Novaka, ki ga je zasnoval režiser in redaktor Klemen Markovčič. Režiser: Duša Mauser Dramaturginja: Djurdja Flere Tonski mojster: Jure Culiberg Avtor izvirne glasbe: Maks Strmčnik Ptice rojenice – Neža Simčič, Jerca Mrzel in Milena Grm Oblak popotnik – Alja Tkačev Letala ropotala – Marjan Hlastec, Janez Albreht in Boris Kralj Otroški zmaj – Mina Jeraj Drevesa – Štefka Drolc, Vida Juvan in Iva Zupančič Oblaki divjaki – Jurij Souček, Andrej Kurent in Branko Miklavc Zvonik – Rudi Kosmač Kmet – Dare Ulaga Lepotica mavrica – Jožica Avbelj Modra gora – Majolka Šuklje Golobje pismonoše – Brane Ivanc, Jože Mraz in Kristijan Muck Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana novembra 1978.
V igri ujamemo pogovor moškega in ženske, ki se giba na robu bizarnosti. Pogovarjata se namreč o njenem ljubimcu. Ona zagovarja tezo o nuji imeti ljubimca kot vse druge sodobne ženske, on pa pri tem ostaja v negotovosti. Ton je sicer intimen, a na ravni razprave intenziven, čeprav gre za čustva in strast. Režiserka: Irena Glonar Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Ona – Maša Derganc Veselko On – Marko Mandić Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija v marcu 2011.
V velikonočnem času so na škofjeloških ulicah uprizarjali znameniti pasijon. Tega so sicer uprizarjali na škofjeloških ulicah med leti 1721 in 1765, besedilo pa je nastalo v samostanu škofjeloških kapucinov. Leta 1987 je izšel v diplomatični transkripciji Jožeta Faganela in s prevodom latinskih in nemških delov Primoža Simonitija v zbirki Kondor. Leta 1992 pa je integralno besedilo prvi uprizoril Radio Slovenija. Radijska igra je posneta v posebnem vzdušju, zaznamovanem s samosvojim verskim in gledališkim doživljanjem. Avtor radijske priredbe in režiser: Aleš Jan Dramaturginja: Vilma Štritof Tonska mojstrica: Metka Rojc Lektor: Jože Faganel Prevod iz latinščine in nemščine: dr. Primož Simoniti Avtor izvirne glasbe: Jani Golob Snemalec glasbe: Dare Novak Prolog – Ivan Rupnik Angel z mečem – Zvone Hribar Hudič – Boris Cavazza Eva – Nataša Ralijan Adam – Robert Waltl Angeli – Marijana Brecelj, Janez Starina, Norina Radovan, Irena Baar in Brane Grubar Smrt – Štefka Drolc Kristus – Boris Ostan Judež – Jurij Souček Pilat – Polde Bibič Judje – Borut Veselko, Pavle Ravnohrib in Tone Gogala Kristus, ki poje – Karel Jerič Hieronim – Jaka Jeraša Veronika – Polona Vetrih Žalostna mati Marija – Milena Zupančič Magdalena – Maja Končar Otroški zbor RTV Slovenija je vodil dirigent Matevž Fabijan Slovenski komorni zbor in Simfonični orkester RTV Slovenija pa dirigent Marko Munih Produkcija Uredništva igranega programa Posneto na Kureščku in v studiih Radia Slovenija od aprila do avgusta 1992, ta različica pa zmontirana februarja 1997
Ustvarjalno udejstvovanje otrok, učencev in dijakov, če se omejimo le na obdobje do polnoletnosti, praviloma nastaja znotraj ustanov ali ustaljenih vzgojno-izobraževalnih programov. Redko pa seže onkraj teh okvirov, da bi tako lahko nagovorilo tudi širšo zainteresirano javnost. Je pa nekurirana, torej inkluzivna oblika predstavitev te dejavnosti v našem prostoru zares šele na začetku. Tekmovalnost in empirična merljivost znanja sta namreč močno vpeti v vzgojno-izobraževalni sistem, zato je spreminjanje miselnih vzorcev in pristopov dolgotrajno. Sta pa ravno kultura in umetnost tako široki in spodbujevalni, da sta težko merljivi s tekmo in točkovanji, če že, pri njiju tekmovanje poteka na ravni posameznikove tekme s samim seboj. Leta 2020 je Zavod Republike Slovenije za šolstvo zasnoval projekt Teden umetnosti v šoli in vrtcu kot odziv na raznovrstne dejavnosti, ki na področju umetnosti nastajajo v slovenskih šolah in vrtcih, a ostajajo zaprte znotraj tega prostora ali meja lokalne skupnosti. Zdaj pa že peto leto zapored v okviru Unescovega Mednarodnega tedna umetnostne vzgoje (International Arts Education Week), vsako leto zadnji teden maja, vendarle nekoliko širše predstavijo svoje delo na področju umetnosti. V tokratnem Grafoskopu je torej v žarišče postavljena ta svojevrstna povezovalna in združevalna akcija. Ta znotraj pedagoške stroke deli tudi dobre poučevalne prakse, s tem pa krepi polje ustvarjalnosti otrok, mladih odraslih in njihovih mentorjev. Sogovornik – Primož Krašna, Zavod RS za šolstvo Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič Tehnična realizacija: Sonja Strenar, Robert Markoč Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina Produkcija Uredništva za kulturo, marec 2024
Satira na novinarsko obsedenost z lovom na senzacionalne vesti. Téma torej, ki je še kako aktualna tudi toliko desetletij pozneje. Avtor radijske priredbe: Bogdan Gjud Režiser: Gregor Tozon Dramaturg: Pavel Lužan Tonska mojstra: Miro Marinšek in Staš Janež Glasbena opremljevalka: Cvetka Bevc Nastopata – Brane Grubar in Uroš Smolej Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 1998
Francoski eksistencialist Jean-Paul Sartre je dogajanje igre, nastale po njegovi istoimenski enodejanki, postavil v sodoben "pekel". Vanj so umeščeni tisti, ki ne priznajo svoje svobode in odgovornosti. Medsebojna soodvisnost v zamejenem prostoru brez oken in naravne svetlobe pa jih prisili v izpovedi in avtorefleksije. Človek je torej »obsojen« na svobodo in kriv za usodo, ki si jo je sam izbral. Tokratno slušno branje Sartrove enodejanke je prvenstveno namenjeno dijakom, torej generaciji Z, ki bo o drami razmišljala v svojem maturitetnem eseju. Predstavitev fabule je zato karseda berljiva in jasna. Hkrati pa je želja, da bi njena zgostitev, nujna za slušni format, omogočila tudi izostritev temeljnih sporočil drame, zlasti njeno etično razsežnost. V slušni izvedbi drame so zato namenoma ohranjeni tudi deli, ki so za mladega odraslega človeka v njegovem življenjskem trenutku težje razumljivi, ker preprosto še nima dovolj izkušenj in let, a so prav gotovo pomembna popotnica za čas pozneje. Uho in mali možgani so namreč dobri sopotniki spomina in njegova podpora. Prevajalka: Draga Ahačič Režiser in avtor radijske priredbe: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Avtorja izvirne glasbe: Silence (Boris Benko in Primož Hladnik) Ines – Nina Valič Estelle – Saša Pavlin Stošić Garcin – Matija Vastl Sobar – Matija Rozman Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2023. Jean-Paul Sartre: Zaprta vrata/Huis Clos © Editions Gallimard
Dramaturginja, urednica, publicistka in novinarka pri časopisu Delo Irena Štaudohar v svojem predavanju Magija, imenovana umetnost med drugim razmišljala o tem, kaj se zgodi v nas, ko gledamo predstavo ali sliko, beremo roman, poslušamo skladbo? Kakšna magija je v umetnosti, da zna premakniti naše misli in čustva? Zakaj so se človeški možgani razvili tako, da imajo radi zgodbe? Nevrologi namreč pravijo, da gre za pomembno evolucijsko prilagoditev, ki nam omogoča, da tako svoje življenje občutimo kot skladno, urejeno in polno pomenov. Dogodki, ki jih doživimo, se v izkušnjo spremenijo šele, ko jih interpretiramo in osmislimo, pri čemer nam lahko umetnost zelo pomaga, saj pred nas postavlja podobe, ki bi si jih sami težko zamislili, in vprašanja, ki bi si jih sami težko zastavili. Prenos je del vsebin o kulturno-umetnostni vzgoji na Arsu, ki jih pripravlja režiser Klemen Markovčič. Tehnična ekipa: Urban Gruden, Dunja Danial, Sonja Strenar Spletni urednik: Peter Frank Redaktorica na programu: Tina Ogrin Tehnični producent: Grega Peterka Urednik prenosa: Klemen Markovčič Produkcija 3. programa Radia Slovenija – programa Ars, marec 2024
Dramaturginja, urednica, publicistka in novinarka pri časopisu Delo Irena Štaudohar v svojem predavanju Magija, imenovana umetnost med drugim razmišljala o tem, kaj se zgodi v nas, ko gledamo predstavo ali sliko, beremo roman, poslušamo skladbo? Kakšna magija je v umetnosti, da zna premakniti naše misli in čustva? Zakaj so se človeški možgani razvili tako, da imajo radi zgodbe? Nevrologi namreč pravijo, da gre za pomembno evolucijsko prilagoditev, ki nam omogoča, da tako svoje življenje občutimo kot skladno, urejeno in polno pomenov. Dogodki, ki jih doživimo, se v izkušnjo spremenijo šele, ko jih interpretiramo in osmislimo, pri čemer nam lahko umetnost zelo pomaga, saj pred nas postavlja podobe, ki bi si jih sami težko zamislili, in vprašanja, ki bi si jih sami težko zastavili. Prenos je del vsebin o kulturno-umetnostni vzgoji na Arsu, ki jih pripravlja režiser Klemen Markovčič. Tehnična ekipa: Urban Gruden, Dunja Danial, Sonja Strenar Spletni urednik: Peter Frank Redaktorica na programu: Tina Ogrin Tehnični producent: Grega Peterka Urednik prenosa: Klemen Markovčič Produkcija 3. programa Radia Slovenija – programa Ars, marec 2024
Pomlad je od leta 2009 tudi v znamenju medresorskega projekta Kulturni bazar, ki v domicilnem Cankarjevem domu enkrat letno zbere najboljše, kar nastane na področju kulturno-umetnostne vzgoje. Že nekaj let je namenjen samo usposabljanju strokovnih delavcev s področja vzgoje in izobraževanja, kulture, sociale, zdravstva. Od leta 2017 naprej je bienalno izveden tudi v eni od izbranih regij zunaj Ljubljane. Osrednja tema letošnjega Kulturnega bazarja, ki bo 20. marca, je Bivanje v sožitju – kultura in umetnost za varen in spodbuden svet. Program poudarja pomen vloge kulture in umetnosti pri ustvarjanju varne, spodbudne in vključujoče skupnosti, s poudarkom na vzgojno-izobraževalnem okolju. Sicer pa je bila to tudi ena od osrednjih tem tretje svetovne Unescove konference o kulturno-umetnostni vzgoji, ki je sredi letošnjega februarja potekala v Abu Dabiju in na kateri je bil sprejet tudi okvirni dokument. Ta določa smernice za razvoj kulturno-umetnostne vzgoje in predvideva konkretnejše dejavnosti glede spremljanja in evalvacije razvoja tovrstnih politik, kar naj bi zagotavljalo uspešnejši razvoj in primerljivost med državami. Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič Tehnična realizacija: Urban Gruden Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina Sogovornika – Nada Požar Matjašič, Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, in Tadej Meserko, Ministrstvo za kulturo Posnelo Uredništvo za kulturo, februar 2024.
Tega navihanega kužka in njegove znamenite dogodivščine starejši poslušalci zagotovo poznajo že iz knjig. Zgodbo o Tacku je namreč davnega leta 1959 napisala slovenska pisateljica Ela Peroci. Otroci, ki so našli malega kužka, bi ga radi obdržali in lepo skrbijo zanj. Borijo pa se s sosedi in z vsemi, ki jim je Tacek na kakršen koli način v napoto. Režiserka – Rosanda Sajko Tonska mojstrica – Metka Rojc Tacek: Nace Simončič Pomaranča: Barbara Berden Andrej: Dagi Langus Tonček: Damjan Plesec Cenček: Srečko Skubic Mirko: Andrej Trkov Jelka: Andreja Rojič Roža: Alenka Stante Peter: Martin Lumbar Mama: Jelka Cvetežar Gospa: Silva Danilova Miličnik: Franjo Kumer Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana decembra 1967
Videk je bil deveti otrok revne vdove in je nosil zmeraj srajčko svojih starejših bratov in sester. Srajčka je bila zato vedno ponošena in tanka. Nekega dne pa je dobil Videk čisto novo srajčico. Režiserka – Rosanda Sajko Dramaturg – Ervin Fritz Ton in montaža – Metka Rojc Avtor izvirne glasbe – Jerko Novak Videk: Kaja Deskovič Živković Vidkova mama: Jerica Mrzel Bratci in sestrice: Milena Janežič, Miha Kralj, Barbara Langerholc, Grega Turšič, Evelin Pristavec, Nina Miklavič Ovca: Jana Osojnik Trnov grm: Dare Valič Pajek Tkalec: Brane Ivanc Rak Krojač: Ivan Jezernik Ptica Šivilja: Draga Potočnjak Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana februarja 1984
Zgodba o desetih prijateljih, ki skupaj gulijo srednješolske klopi. Vsak s svojim najljubšim bendom, najljubšo knjigo, naj barvo, željami, cilji in strahovi so si vse prej kot podobni; a različnost jih ne ovira pri tem, da si medsebojno pomagajo, bodisi kadar je treba prepisati nalogo, ali pa se soočiti z nečim mnogo težjim kot je kontrolna. Kot recimo s tem, da svoji simpatiji poveš, da ti je všeč. Ali pa da dopustiš, da ti nekdo pove, da mu ni vseeno zate. Karkoli že je to, kar te teži, se je mnogo lažje soočiti s težavo, kadar ti nekdo stoji ob strani. In člani Desetke, kljub različnosti, to dobro vedo. Režiser – Alen Jelen Dramaturginja – Saška Rakef Tonska mojstrica – Sonja Strenar Avtor izvirne glasbe – Slavko Avsenik ml. Svetovalka za govor in lektorica – Maja Cerar Nastopajo: Nina Rakovec, Matej Zemljič, Klemen Janežič, Sara Gorše, Jernej Gašperin, Tina Gunzek, Jožica Avbelj, Ivo Ban, Eva Stražar, Lenča Malec, Žan Perko, Ajda Smrekar Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2013
Zgodba o desetih prijateljih, ki skupaj gulijo srednješolske klopi. Vsak s svojim najljubšim bendom, najljubšo knjigo, naj barvo, željami, cilji in strahovi so si vse prej kot podobni; a različnost jih ne ovira pri tem, da si medsebojno pomagajo, bodisi kadar je treba prepisati nalogo, ali pa se soočiti z nečim mnogo težjim kot je kontrolna. Kot recimo s tem, da svoji simpatiji poveš, da ti je všeč. Ali pa da dopustiš, da ti nekdo pove, da mu ni vseeno zate. Karkoli že je to, kar te teži, se je mnogo lažje soočiti s težavo, kadar ti nekdo stoji ob strani. In člani Desetke, kljub različnosti, to dobro vedo. Režiser – Alen Jelen Dramaturginja – Saška Rakef Tonska mojstrica – Sonja Strenar Avtor izvirne glasbe – Slavko Avsenik ml. Svetovalka za govor in lektorica – Maja Cerar Nastopajo: Nina Rakovec, Matej Zemljič, Klemen Janežič, Sara Gorše, Jernej Gašperin, Tina Gunzek, Jožica Avbelj, Ivo Ban, Eva Stražar, Lenča Malec, Žan Perko, Ajda Smrekar Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2013
