Iskanje
V oddaji Koža slike raziskujemo materialnost kot skupni princip likovne umetnosti in glasbe 20. stoletja. Dela Anselma Kieferja in Antonija Tàpiesa nas usmerjajo k razmisleku o površini slike kot nosilki pomena – kot prostoru, kjer se plastijo čas, zgodovina in izkušnja. Vzporedno glasba Arva Pärta in Henryka Góreckega razpira zvočni prostor, v katerem zvok deluje kot material: plasten, zadržan in izrazito prisoten. Oddaja tako odpira vprašanje, kako lahko umetnost preseže reprezentacijo in postane neposredna izkušnja – nekaj, kar ne le vidimo ali slišimo, temveč občutimo kot snov.
27 min • 19. 04. 2026
Rembrandt je s svojo umetnostjo pokazal, da svetloba ni le optičen pojav, temveč sredstvo razumevanja človeka. Bach pa je v glasbi ustvaril strukture, ki niso le matematične, temveč močno izrazne. Oba umetnika nas vodita v prostor notranjosti, v katerem se srečata pogled in zvok.
22 min • 12. 04. 2026
Glasba in druge zvrsti umetnosti se pogosto prepletajo in navdihujejo. Včasih glasba sledi podobi, drugič ideji, včasih pa ujame tisto, kar slika doseže s svetlobo in senco. V današnji oddaji bomo vstopili v svet enega najbolj dramatičnih slikarjev evropske umetnosti – Michelangela Merisija da Caravaggia – in prisluhnili glasbi, ki z enako intenzivnostjo oblikuje prostor napetosti, tišine in razodetja.
20 min • 05. 04. 2026
Cikel Sozvočje svetov prepleta likovno in glasbeno umetnost ter skozi umetnostnozgodovinska predavanja in koncertne večere odpira prostor subtilnega dialoga med podobo in zvokom. V jubilejni, 25. sezoni z naslovom »Portreti« raziskuje preplet slogovnih, estetskih in zgodovinskih razmerij ter njihov odmev v širšem kulturnem kontekstu. V pogovoru z umetnostno zgodovinarko Natašo Braunsberger iz Narodne galerije se podamo v vizualni svet velikonočnega časa — obdobja, ki v krščanski tradiciji simbolizira prehod iz teme v svetlobo, iz trpljenja v novo življenje. Predavanje Iz teme v svetlobo nas vodi skozi zaporedje ključnih prizorov — od Kristusovega vhoda v Jeruzalem do poti v Emavs — in razkriva, kako so umetniki skozi stoletja te motive oblikovali v izrazito simbolne in čustveno nabite podobe. Kako lahko svetloba in tema postaneta nosilki pomena? Kako umetnost pripoveduje zgodbo, ki presega čas in prostor? Velikonočni motivi v likovni umetnosti tako ne razkrivajo le dogodkov, temveč odpirajo prostor notranjega doživljanja — prostor tišine, upanja in preobrazbe. Prav ta prehod pa se zrcali tudi v glasbi, ki lahko te izkušnje prenese v zvočno razsežnost in jih poglobi v prostor kontemplacije. Prisluhnite pogovoru in odkrijte, kako se ena najmočnejših zgodb zahodne kulture razkriva skozi podobe — in kako jo lahko beremo danes.
27 min • 01. 04. 2026
Glasba in druge zvrsti umetnosti se pogosto prepletajo in navdihujejo. Včasih glasba sledi podobi, drugič ideji, včasih pa se srečata v skupnem občutju prostora, svetlobe in časa. V nocojšnji oddaji bomo prisluhnili, kako se svetloba in tišina, ki ju v svojih slikah oblikuje nizozemski slikar Johannes Vermeer, zrcalita tudi v glasbi.
20 min • 29. 03. 2026
Jackson Pollock je s svojo tehniko kapljanja barve revolucioniral sodobno slikarstvo. Monumentalno delo Jesenski ritem iz leta 1950 je vizualna eksplozija ritma, plastenja in gibanja. Ameriški skladatelj Kenneth Fuchs je to energijo leta 2006 prevedel v delo za pihalni kvintet, v katerem se svetlejši in temnejši zvočni odtenki postopoma prelivajo kot jesenska svetloba. Oddaja raziskuje vzporednice med abstraktnim ekspresionizmom in sodobno glasbo – med barvo, gibanjem in zvokom.
18 min • 22. 03. 2026
Slovensko narodno gledališče Maribor je na domačem odru predstavilo svetovno premiero novega dramskega baleta Tramvaj Poželenje v režiji in koreografiji Valentine Turcu. Uprizoritev po motivih znamenite drame Tennesseeja Williamsa je nastala v koprodukciji Baleta SNG Maribor in Baleta Grške nacionalne opere iz Aten, kjer bo po mariborskih ponovitvah doživela tudi svojo atensko uprizoritev. Valentina Turcu eno najbolj znanih zgodb ameriške dramatike 20. stoletja – zgodbo o iluziji, poželenju in razpadu sveta – prevaja v izrazito psihološko in čustveno nabito plesno pripoved. Svetovno prvo izvedbo baleta je domače občinstvo nagradilo z dolgim aplavzom in stoječimi ovacijami. Predstavo recenzira Katja Ogrin.
7 min • 11. 03. 2026
Prvi koncert jubilejne 25. sezone cikla Sozvočje svetov z naslovom Portreti I. je bil v Slavnostni dvorani Narodne galerije 7. oktobra 2025. S predavanjem Jubilejni portreti ga je uvedla magistrica Kristina Preininger, dolgoletna sodelavka Narodne galerije in avtorica številnih razstavnih projektov. Ko smo jo povabili v radijski studio, nas je, tako kot poslušalce na predavanju v Narodni galeriji, popeljala skozi raznovrstno tradicijo avtoportretov – od sredine 15. do konca 20. stoletja, ki jih najdemo v zbirki Narodne galerije.
22 min • 25. 02. 2026
Prvi koncert jubilejne 25. sezone cikla Sozvočje svetov, naslovljen Portreti I., se je v Slavnostni dvorani Narodne galerije odvil 7. oktobra 2025. S predavanjem Jubilejni portreti ga je uvedla magistra Kristina Preininger, dolgoletna sodelavka Narodne galerije ter avtorica številnih razstavnih projektov. Ko smo jo povabili v radijski studio nas je, tako kot poslušalce na predavanju v Narodni galeriji, popeljala skozi raznoliko tradicijo avtoportretov – od sredine 15. do konca 20. stoletja, ki jih najdemo v zbirki Narodne galerije.
28 min • 24. 02. 2026
Pred neposrednim prenosom 4. koncerta Sozvočje svetov bomo predvajali pogovor s Kajo Cajhen, magistro umetnostne zgodovine in francistike, ki v Narodni galeriji deluje na področju izobraževanja, animacije in dokumentacije. Njeno predavanje nosi naslov Večna lepota in nas popelje v svet romantične krajine ter k enemu njenih osrednjih predstavnikov Casparju Davidu Friedrichu. S Kajo Cajhen se je pogovarjala Katja Ogrin.
17 min • 21. 01. 2026
Ples, umetnost gibanja, nas spremlja že od nekdaj. Prve upodobitve plesa imajo obredno vlogo, skozi srednji vek so bile povezane tudi z verskimi temami. Z družbenim razvojem se je spreminjala tudi vloga plesa. V baroku, ki je slavil dinamiko in gibanje, je ples postal simbol elegance in družbenega statusa. V 19. stoletju se je plesno središče Evrope preselilo na Dunaj. Saloni in kavarne so postali živahna plesna prizorišča. Dunajski valček, ki je nastal iz nemškega ljudskega plesa, je s svojim vrtinčenjem in hitrim ritmom osvojil ves svet. Postal je več kot le plesna forma; postal je kulturni simbol Dunaja, ki ga lahko prepoznamo tudi v secesijski umetnosti, kjer so umetniki z vrtinčastimi, fluidnimi vzorci posredno ujeli duha valčka.
26 min • 16. 12. 2025
Predavanje dr. Katre Meke ponuja vpogled v slikovito podobo beneškega slikarstva 18. stoletja, ko umetnost doživlja svoj drugi preporod. Gre za paradoksalno obdobje, ki po eni strani pomeni zaton politične moči Serenissime s padcem republike leta 1797, po drugi pa izjemen razcvet umetnosti, ki so ga zaznamovali Giambattista Tiepolo, Sebastiano Ricci, Rosalba Carriera in drugi. Vrhunska dela beneških mojstrov so v tem času pomembno zaznamovala tudi prostor današnje Republike Slovenije, razdeljen med Beneško republiko in habsburškimi deželami.
26 min • 12. 11. 2025
Muzikal Naša familija, ki so ga soustvarili Slovensko stalno gledališče, Italijanska drama HNK Ivana plemenitega Zajca Reka in Gledališče Koper, je sinoči navdušil občinstvo v veliki dvorani koprskega gledališča. Zgodba o družini, odraščanju in moči skupnosti makedonsko-slovenskega skladatelja in režiserja Marjana Nećaka in avtorice besedila in songov Saše Eržen je bila premierno prikazana v sklopu 4. mednarodnega otroškega festivala Pri svetilniku, ki gradi gledališko skupnost, v kateri so otroci in mladi slišani in lahko najdejo svoj glas. Kvalitetna mednarodna igralska zasedba, živahen jezikovni preplet in barvit skladateljev glasbeni jezik so prave sestavine za uspeh družinske predstave, ki gledalcu nevsiljivo nastavlja ogledalo. Med občinstvom je bila Katja Ogrin.
1 min • 28. 08. 2024
Dokumentarni film z naslovom Uživajte, oder je vaš je nastal v produkciji Kulturnega in umetniškega programa Televizije Slovenija. Zgodbo romunskega baletnika, ki ga je pot pred dvaintridesetimi leti pripeljala v Slovenijo, kjer si je s trdim in predanim delom ustvaril kariero – najprej kot član mariborskega baletnega ansambla, nato pa kot koreograf in umetniški direktor baleta SNG Maribor, nam predstavljata scenaristka Nuša Ekar in režiser Božo Grlj. Dokumentarni film je pričel nastajati leta 2019 ob pripravah mariborskega baleta na gostovanje v Romuniji, premiero pa naj bi ugledal leto pozneje, s Clugovo premiero celovečernega baleta Mojster in Margareta na odru slovitega gledališča Bolšoj. Ta se je zaradi epidemije zamaknila in je nato decembra 2021 doživela popoln uspeh ter tako postala še eden od pomembnih in veličastnih mejnikov Clugovega baletnega sveta. Dokumentarni film si lahko premierno ogledate 1. januarja ob 22.15 na TV Slovenija 1.
3 min • 29. 12. 2023
Ministrstvo za kulturo je skupaj s SNG opera in balet Ljubljana ter SNG opera in balet Maribor na tiskovni konferenci podalo izjavo o reševanju problematike zaposlovanja baletnikov v obeh zavodih. S prekarnim delom je namreč, tako kot na številnih drugih področjih, močno prežeto tudi baletno ustvarjanje v obeh ustanovah, ki s plesnima ansambloma sicer žanjeta uspehe doma in v tujini. Poklic baletnega plesalca v Sloveniji ima, poleg fizično zelo zahtevnih pogojev in načina dela, tako grenak priokus glede statusa zaposlitve in s tem povezane socialne varnosti in prihodnosti. Ministrica dr. Asta Vrečko je predstavila prvi konstruktiven korak in naznanila 20 novih rednih zaposlitev. Kot je opozoril umetniški direktor mariborskega baleta Edvard Clug, je trenutno v mariborskem baletnem ansamblu kar 24 honorarno zaposlenih plesalcev, ki so nosilci baletnega repertoarja mariborske baletne hiše.
4 min • 25. 08. 2023
Pred mikrofon smo povabili koreografinjo in režiserko baleta Madame Bovary.
29 min • 27. 11. 2022
Gospa Bovary, slovita zgodba francoskega pisatelja Gustava Flauberta o razočarani podeželski poročeni ženski, ki hrepeni po ljubezni, strasti in pozornosti bo jutri v baletni izvedbi zaživela na odru SNG Maribor. Predstavo je koreografinja in režiserka Valentina Turcu postavila s svojo stalno ustvarjalno ekipo – kostumografom Alanom Hraniteljem, scenografom Markom Japljem in oblikovalcem luči Aleksandrom Čavlekom. Delo je sicer premierno zaživelo junija letos v Hrvaškem narodnem gledališču v Zagrebu, po uspešni zagrebški praizvedbi pa ji sledi slovenska, v izvedbi mariborskega baletnega ansambla. (foto: Madame Bovary © Tiberiu Marta / SNG Maribor)
2 min • 25. 11. 2022
Avtorji predstave Povodni mož so želeli s sodobnim odmevom tradicionalne zgodbe doseči mlado občinstvo in nagovoriti perečo problematiko nevarne in nenadzorovane uporabe družbenih omrežij, ki tako kot prevzetnost in priljudnost, vodi v pogubo. Pri tem so gledalcu ponudili tudi rešitev problema in Urški prihranili potop v globine svoje nečimrnosti. Sporočilno zelo jasna predstava je postregla z igrivim in tekočim besedilom Ambroža Kvartiča, ki se je izvrstno dopolnjevalo z Neishino glasbo v sicer prevladujočem pop-rockovskem slogu. Glasbeniki so z izvedbo navdušili in na odru ustvarili pravo napetost, duet Urške in Povodnega moža z naslovom Takšna kot ti, pa bi znal ostati v ušesu. Vokalno sta blestela Sara Briški Cirman – Raiven in Jure Kopušar, ki je bil tudi igralsko izjemen. Preostali del zasedbe je predvsem pevsko predstavo odlično podprl. Že kmalu pa je na žalost postalo jasno da, čeprav bo predstava pevsko izpolnila pričakovanja, zgolj dva izvrstna plesalca ne moreta nositi bremena enega od sestavnih elementov muzikala – plesa. Ta je pri celotnem projektu pravzaprav najbolj razočaral. In pri takšni plesni uspešnosti in nadarjenosti, kot jo Slovenci premoremo, umanjkanje tega pomembnega elementa muzikala spodbuja k razmišljanju in pušča grenak priokus.
1 min • 25. 08. 2022
Nocoj bodo na svoj račun prišli ljubitelji muzikala – v prestolnico namreč znova prihaja režiser in koreograf Mykal Rand z Zgodbo z zahodne strani. Sveža postavitev priznane klasike glasbenega gledališča bo premiero in prve štiri ponovitve doživela prav na letošnjem jubilejnem Ljubljana Festivalu – kultna glasba Leonarda Bernsteina bo na današnjo vročo poletno noč zvenela pod streho letnega gledališča Križanke.
2 min • 27. 06. 2022
