Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V današnji oddaji bomo spoznali skladbo Obraz noči ameriškega skladatelja Kennetha Fuchsa, ki jo je navdihnilo istoimensko delo ameriškega abstraktnega slikarja Roberta Motherwella. Slika je nastajala med letoma 1977 in 1981, slikar pa jo je posvetil svojemu prijatelju, mehiškemu pesniku in pisatelju Octaviu Pazu.
Slika Kristinin svet Andrewa Wyetha je navdihnila ameriškega skladatelja Kennetha Fuchsa, da jo je uglasbil. Kot pravi sam, je v glasbi poskušal obuditi njen svet morja pašnikov, hrepenenja po domu ter občutka izgube in izpolnjenosti.
Skladatelj in pianist Carlos Chávez ter slikar in muralist Diego Rivera, dva velikana mehiške umetnosti, sta prepletla svoji ustvarjalni strugi in ustvarila balet z naslovom Kónjska moč. Nekoliko nenavadno ime dela ima svoj izvor v temi, ki je bila pri srcu obema umetnikoma: gre za protiimperialistični balet o kapitalističnem izkoriščanju Latinske Amerike od Združenih držav Amerike in posledično o uporu delavcev ter njihovem zmagoslavju nad kapitalisti.
Dokumentarni film z naslovom Uživajte, oder je vaš je nastal v produkciji Kulturnega in umetniškega programa Televizije Slovenija. Zgodbo romunskega baletnika, ki ga je pot pred dvaintridesetimi leti pripeljala v Slovenijo, kjer si je s trdim in predanim delom ustvaril kariero – najprej kot član mariborskega baletnega ansambla, nato pa kot koreograf in umetniški direktor baleta SNG Maribor, nam predstavljata scenaristka Nuša Ekar in režiser Božo Grlj. Dokumentarni film je pričel nastajati leta 2019 ob pripravah mariborskega baleta na gostovanje v Romuniji, premiero pa naj bi ugledal leto pozneje, s Clugovo premiero celovečernega baleta Mojster in Margareta na odru slovitega gledališča Bolšoj. Ta se je zaradi epidemije zamaknila in je nato decembra 2021 doživela popoln uspeh ter tako postala še eden od pomembnih in veličastnih mejnikov Clugovega baletnega sveta. Dokumentarni film si lahko premierno ogledate 1. januarja ob 22.15 na TV Slovenija 1.
Ministrstvo za kulturo je skupaj s SNG opera in balet Ljubljana ter SNG opera in balet Maribor na tiskovni konferenci podalo izjavo o reševanju problematike zaposlovanja baletnikov v obeh zavodih. S prekarnim delom je namreč, tako kot na številnih drugih področjih, močno prežeto tudi baletno ustvarjanje v obeh ustanovah, ki s plesnima ansambloma sicer žanjeta uspehe doma in v tujini. Poklic baletnega plesalca v Sloveniji ima, poleg fizično zelo zahtevnih pogojev in načina dela, tako grenak priokus glede statusa zaposlitve in s tem povezane socialne varnosti in prihodnosti. Ministrica dr. Asta Vrečko je predstavila prvi konstruktiven korak in naznanila 20 novih rednih zaposlitev. Kot je opozoril umetniški direktor mariborskega baleta Edvard Clug, je trenutno v mariborskem baletnem ansamblu kar 24 honorarno zaposlenih plesalcev, ki so nosilci baletnega repertoarja mariborske baletne hiše.
Pred mikrofon smo povabili koreografinjo in režiserko baleta Madame Bovary.
Gospa Bovary, slovita zgodba francoskega pisatelja Gustava Flauberta o razočarani podeželski poročeni ženski, ki hrepeni po ljubezni, strasti in pozornosti bo jutri v baletni izvedbi zaživela na odru SNG Maribor. Predstavo je koreografinja in režiserka Valentina Turcu postavila s svojo stalno ustvarjalno ekipo – kostumografom Alanom Hraniteljem, scenografom Markom Japljem in oblikovalcem luči Aleksandrom Čavlekom. Delo je sicer premierno zaživelo junija letos v Hrvaškem narodnem gledališču v Zagrebu, po uspešni zagrebški praizvedbi pa ji sledi slovenska, v izvedbi mariborskega baletnega ansambla. (foto: Madame Bovary © Tiberiu Marta / SNG Maribor)
Avtorji predstave Povodni mož so želeli s sodobnim odmevom tradicionalne zgodbe doseči mlado občinstvo in nagovoriti perečo problematiko nevarne in nenadzorovane uporabe družbenih omrežij, ki tako kot prevzetnost in priljudnost, vodi v pogubo. Pri tem so gledalcu ponudili tudi rešitev problema in Urški prihranili potop v globine svoje nečimrnosti. Sporočilno zelo jasna predstava je postregla z igrivim in tekočim besedilom Ambroža Kvartiča, ki se je izvrstno dopolnjevalo z Neishino glasbo v sicer prevladujočem pop-rockovskem slogu. Glasbeniki so z izvedbo navdušili in na odru ustvarili pravo napetost, duet Urške in Povodnega moža z naslovom Takšna kot ti, pa bi znal ostati v ušesu. Vokalno sta blestela Sara Briški Cirman – Raiven in Jure Kopušar, ki je bil tudi igralsko izjemen. Preostali del zasedbe je predvsem pevsko predstavo odlično podprl. Že kmalu pa je na žalost postalo jasno da, čeprav bo predstava pevsko izpolnila pričakovanja, zgolj dva izvrstna plesalca ne moreta nositi bremena enega od sestavnih elementov muzikala – plesa. Ta je pri celotnem projektu pravzaprav najbolj razočaral. In pri takšni plesni uspešnosti in nadarjenosti, kot jo Slovenci premoremo, umanjkanje tega pomembnega elementa muzikala spodbuja k razmišljanju in pušča grenak priokus.
Nocoj bodo na svoj račun prišli ljubitelji muzikala – v prestolnico namreč znova prihaja režiser in koreograf Mykal Rand z Zgodbo z zahodne strani. Sveža postavitev priznane klasike glasbenega gledališča bo premiero in prve štiri ponovitve doživela prav na letošnjem jubilejnem Ljubljana Festivalu – kultna glasba Leonarda Bernsteina bo na današnjo vročo poletno noč zvenela pod streho letnega gledališča Križanke.
Sprehajamo se med zanimivostmi iz zgodovine enega najbolj priljubljenih mest v Evropi. Mestu, ki mu na svetu ni enakega. Biser človeške domiselnosti, zakladnica človeške zgodovine, zibelka glasbene, arhitekturne in likovne umetnosti. A tudi mesto tatov, ki so brez sramu kradli dragocenosti iz vseh koncev sveta. Ustavili se niso niti ob ostankih evangelista Marka, ki od takrat počivajo v mestu. Fasade cerkva in palač so plemeniti prebivalci mesta odeli v bogata oblačila, ter strastno podpirali glasbo in umetnost, ki sta v mestu cveteli. A tudi sami niso bili varni pred tatovi, ki so jim lepega dne izmaknili dragoceno relikvijo. Bogastvo, moč in slava je s seboj prinesla tudi dekadenco, razvrat in pogubo v podobi kuge. Lepe kurtizane so bile deležne izobrazbe in se družile s plemiči, doži, kralji in papeži. Navadne prostitutke pa so svoje neželene otroke skozi majhno režo vrtljivih vrat prepuščale v roke sester usmiljenk. Dekliški zbori sirot so zbujali pozornost občinstva od daleč in blizu in Vivaldijeva dekleta so si s petjem lahko omogočila pot v boljše življenje. Mesto ohranja spomine na številne umetnike in mecene, ki so v njem delovali, labirinti ozkih ulic in mostov pa še danes privlačijo številne, ki se po njih v mestu radi izgubijo.
Pretekli petek je SNG Maribor s predstavo Svatba in Posvetitev pomladi navdušil domače občinstvo, ki je umetnike nagradilo s stoječimi ovacijami. Po tridesetih letih uspešnega delovanja na slovenski baletni sceni in številnih mednarodnih uspehih koreograf in umetniški vodja mariborskega baleta Edward Clug znova dokazuje, da je v vrhunski ustvarjalni kondiciji. S svojo značilno, zelo zgovorno gibalno govorico in izbiro močnih, simbolnih vsebin, ki izvirajo iz ruske folklore, je občinstvu ponudil čustveno prepričljivo in vsebinsko pomenljivo baletno predstavo. V izvedbo je vključil tudi zbor s solisti orkestra SNG Maribor, ki je baletno suito Pomladno obredje pod vodstvom Simona Krečiča izvedel premierno.
Balet Svatba bo uprizorjen premierno, Posvetitev pomladi pa se, po desetih letih, kar je minilo od premierne izvedbe v Mariboru ter številnih gostovanjih po svetu, vrača pred domače občinstvo
Pretekli četrtek je na odru SNG Opera in balet Ljubljana v sveži preobleki zaživela zgodba slavnih ljubimcev iz Verone. Balet Romeo in Julija je koreograf in umetniški vodja ljubljanskega baleta Renato Zanella publiki predstavil v različici, ki je plod njegovega večletnega srečevanja in ukvarjanja s to priljubljeno klasiko baletnega repertoarja. Z ljubljanskimi baletniki je zgodbo o izgubljenem boju nežne in iskrene ljubezni z rivalstvom, močjo in smrtjo želel povedati na novo. Več v prispevku Katje Ogrin.
Izvrstna Nina Noč kot Julija v novi preobleki baletne klasike Romeo in Julija
Vsebine Programa Ars
Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.
Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.
Minljivost človeškega življenja je pogosta tema v likovni umetnosti. Skozi stoletja so umetniki opozarjali nanjo s pomočjo različnih simbolov, antičnih mitov in zgodb. Lep primer je mit o nimfi Marpisi, ki se je morala odločiti med smrtnikom Idasom in bogom Apolonom, svojo izbiro pa pojasnila takole: »Ko bo minila lepota moje mladosti, me bo Apolon zapustil. Čar življenja pa je lepota vseh starostnih obdobij ob moškem, ki ga ljubiš.« Izbrala je smrtnega Idasa. Zanimiva pa je tudi zgodba o Babjem mlinu, kamor so možje pripeljali svoje stare žene ter jih vrgli v mlin iz katerega so prišle zopet mlade in lepe. Človeška želja po mladosti in lepoti pa je tema, ki je nedvomno aktualna tudi danes.
»Skladatelj je temo filma izrazil s tangom in z njo uspešno zaobjel vso njeno kompleksnost – strast, poželenje, ljubezen, hrepenenje in brezup.« - Katja Ogrin
