Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
38 prispevkov
Glasbena zgodovina pozna kar nekaj skladateljev, ki so glasbo doživljali skozi barve in takšnemu tipu sinestezije pravimo kromestezija ali fonopsija. Med njimi najdemo imena kot so Jean Sibelius, Olivier Messiaen, Franz Liszt, Aleksander Skrjabin in Mikalojus Konstantinas Čiurlionis. Slednji je svoja barvna doživetja glasbe izrazil tudi skozi serijo likovnih del, ki povečini nosijo glasbene naslove. Litvanski skladatelj, ki je umrl star komaj 36 let, se je slikanja lotil v zadnjem desetletju svojega življenja in v svojih 30-ih ustvaril velik opus več kot 300 del.
Motivi iz bogate mitološke zakladnice so navdihnili številne skladatelje, ki so, tako kot likovni umetniki, njihovo vsebino poskušali ujeti v svoja dela. V današnji oddaji bomo stopili v svet finske mitologije in folklore in spoznali zgodbo Aino, ki je navdihnila skladatelja Roberta Kajanusa. Zgodbo iz epske pesnitve Kalevala je v 19. stoletju iz posameznih finskih in karelijskih ljudskih pesmi zbral in zapisal Elias Lönnrot.
Ob dnevu spomina na holokavst bomo v oddaji o filmski glasbi predstavili glasbo k filmu Deček v črtasti pižami izpod peresa Jamesa Hornerja. Gre za pretresljivo, sicer izmišljeno dramo, katere namen pa je še kako realen in tudi - ali morda še bolj - današnjemu svetu nujno potreben: gledalcu prikazati izjemen, neponovljiv pogled na strahote, s katerimi predsodki, sovraštvo in nasilje med vojno ožigosajo nedolžne ljudi, zlasti otroke. Skladatelju je bila zgodba tako všeč, da je moral lobirati, da so ga sploh angažirali.
Francoski skladatelj Olivier Messiaen pa je nekodč dejal: » Ko slišim zvoke vidim barve, a barv ne vidim s svojimi očmi. Vidim jih s svojim umom.« Prav tako je pojasnil, da če se mu določen glasbeni vzorec pojavi oktavo višje, ga še vedno zaznamuje ista barva le odtenek svetlejša in pri oktavi nižje, odtenek temnejša. Barva se bistveno spremeni zgolj z intonacijo. Ob takšnem zaznavanju glasbe ni presenetljivo, da je bilo za skladatelja ključno, da so tako glasbeniki, ki so izvajali njegovo glasbo kakor poslušalci razumeli barve, ki jih je v svojih kompozicijah izražal, zato je poskrbel za dodatna navodila in opombe v svojih partiturah.
V tokratni oddaji o filmski glasbi predvajamo glasbo k filmu Fabelmanovi skladatelja Johna Williamsa. Gre za zelo oseben kinematograski spomin na okoliščine in družino, ki so oblikovale življenje in kariero režiserja Stevena Spielberga.
Človeška ustvarjalnost ne pozna meja, oblik, časa in prostora. Domišljija, občutki, doživetja in vzgibi vodijo v iskanje poti za izraz vsebine, ki vznikne v človeški notranjosti. Glasbeni ustvarjalci tako svoja občutja izlivajo v melodije ali pa v doživeto interpretacijo glasbenega dela. Skladatelji povečini glasbo najprej zaslišijo, preden jo preko notnega zapisa izlijejo na papir, nekrateri izmed njih pa glasbo doživljajo tudi skozi različne odtenke barv. Takšnemu soobčutju pravimo sinestezija in pomeni mešanje čutov. Sinestet lahko barve sliši, vidi zvoke ali okusi otipljive občutke, skladno doživlja odtenke barv, tonov zvokov in jakosti okusov, pri čemer pa ne gre za metaforična doživetja ali zgolj asociacije, temveč čisto prava doživetja.
Smrt zaradi strtega srca je snov enega najlepših baletov vseh časov, Giselle. Navdih za zgodbo o vilah, ki svojo smrt maščujejo tako, da moške prisilijo k plesu do onemoglosti, sta libretista Jules Henri Vernoy de Saint Georges in Théophile Gautier našla v delih nemškega pesnika Heinricha Heineja in francoskega pisatelja Victorja Hugoja.
Zgodbo francoskega pisatelja Gastona Lerouxa Fantom iz opere je v obliki seriala prvi objavil dnevni časopis Le Gaulois med 23. septembrom 1909 in 8. januarjem 1910, že istega leta pa je izšel tudi kot roman, ki je svoj navdih našel v zgodovinskih dogodkih okrog pariške opere v 19. stoletju. V njej naj bi namreč strašila entiteta, ki so jo poimenovali Fantom iz opere ali operni duh. Zgodbe o njem naj bi spodbudil tudi dogodek iz časa končanja stavbe opere.
Pred mikrofon smo povabili koreografinjo in režiserko baleta Madame Bovary.
Gospa Bovary, slovita zgodba francoskega pisatelja Gustava Flauberta o razočarani podeželski poročeni ženski, ki hrepeni po ljubezni, strasti in pozornosti bo jutri v baletni izvedbi zaživela na odru SNG Maribor. Predstavo je koreografinja in režiserka Valentina Turcu postavila s svojo stalno ustvarjalno ekipo – kostumografom Alanom Hraniteljem, scenografom Markom Japljem in oblikovalcem luči Aleksandrom Čavlekom. Delo je sicer premierno zaživelo junija letos v Hrvaškem narodnem gledališču v Zagrebu, po uspešni zagrebški praizvedbi pa ji sledi slovenska, v izvedbi mariborskega baletnega ansambla. (foto: Madame Bovary © Tiberiu Marta / SNG Maribor)
Avtorji predstave Povodni mož so želeli s sodobnim odmevom tradicionalne zgodbe doseči mlado občinstvo in nagovoriti perečo problematiko nevarne in nenadzorovane uporabe družbenih omrežij, ki tako kot prevzetnost in priljudnost, vodi v pogubo. Pri tem so gledalcu ponudili tudi rešitev problema in Urški prihranili potop v globine svoje nečimrnosti. Sporočilno zelo jasna predstava je postregla z igrivim in tekočim besedilom Ambroža Kvartiča, ki se je izvrstno dopolnjevalo z Neishino glasbo v sicer prevladujočem pop-rockovskem slogu. Glasbeniki so z izvedbo navdušili in na odru ustvarili pravo napetost, duet Urške in Povodnega moža z naslovom Takšna kot ti, pa bi znal ostati v ušesu. Vokalno sta blestela Sara Briški Cirman – Raiven in Jure Kopušar, ki je bil tudi igralsko izjemen. Preostali del zasedbe je predvsem pevsko predstavo odlično podprl. Že kmalu pa je na žalost postalo jasno da, čeprav bo predstava pevsko izpolnila pričakovanja, zgolj dva izvrstna plesalca ne moreta nositi bremena enega od sestavnih elementov muzikala – plesa. Ta je pri celotnem projektu pravzaprav najbolj razočaral. In pri takšni plesni uspešnosti in nadarjenosti, kot jo Slovenci premoremo, umanjkanje tega pomembnega elementa muzikala spodbuja k razmišljanju in pušča grenak priokus.
Nocoj bodo na svoj račun prišli ljubitelji muzikala – v prestolnico namreč znova prihaja režiser in koreograf Mykal Rand z Zgodbo z zahodne strani. Sveža postavitev priznane klasike glasbenega gledališča bo premiero in prve štiri ponovitve doživela prav na letošnjem jubilejnem Ljubljana Festivalu – kultna glasba Leonarda Bernsteina bo na današnjo vročo poletno noč zvenela pod streho letnega gledališča Križanke.
Sprehajamo se med zanimivostmi iz zgodovine enega najbolj priljubljenih mest v Evropi. Mestu, ki mu na svetu ni enakega. Biser človeške domiselnosti, zakladnica človeške zgodovine, zibelka glasbene, arhitekturne in likovne umetnosti. A tudi mesto tatov, ki so brez sramu kradli dragocenosti iz vseh koncev sveta. Ustavili se niso niti ob ostankih evangelista Marka, ki od takrat počivajo v mestu. Fasade cerkva in palač so plemeniti prebivalci mesta odeli v bogata oblačila, ter strastno podpirali glasbo in umetnost, ki sta v mestu cveteli. A tudi sami niso bili varni pred tatovi, ki so jim lepega dne izmaknili dragoceno relikvijo. Bogastvo, moč in slava je s seboj prinesla tudi dekadenco, razvrat in pogubo v podobi kuge. Lepe kurtizane so bile deležne izobrazbe in se družile s plemiči, doži, kralji in papeži. Navadne prostitutke pa so svoje neželene otroke skozi majhno režo vrtljivih vrat prepuščale v roke sester usmiljenk. Dekliški zbori sirot so zbujali pozornost občinstva od daleč in blizu in Vivaldijeva dekleta so si s petjem lahko omogočila pot v boljše življenje. Mesto ohranja spomine na številne umetnike in mecene, ki so v njem delovali, labirinti ozkih ulic in mostov pa še danes privlačijo številne, ki se po njih v mestu radi izgubijo.
Pretekli petek je SNG Maribor s predstavo Svatba in Posvetitev pomladi navdušil domače občinstvo, ki je umetnike nagradilo s stoječimi ovacijami. Po tridesetih letih uspešnega delovanja na slovenski baletni sceni in številnih mednarodnih uspehih koreograf in umetniški vodja mariborskega baleta Edward Clug znova dokazuje, da je v vrhunski ustvarjalni kondiciji. S svojo značilno, zelo zgovorno gibalno govorico in izbiro močnih, simbolnih vsebin, ki izvirajo iz ruske folklore, je občinstvu ponudil čustveno prepričljivo in vsebinsko pomenljivo baletno predstavo. V izvedbo je vključil tudi zbor s solisti orkestra SNG Maribor, ki je baletno suito Pomladno obredje pod vodstvom Simona Krečiča izvedel premierno.
Balet Svatba bo uprizorjen premierno, Posvetitev pomladi pa se, po desetih letih, kar je minilo od premierne izvedbe v Mariboru ter številnih gostovanjih po svetu, vrača pred domače občinstvo
Pretekli četrtek je na odru SNG Opera in balet Ljubljana v sveži preobleki zaživela zgodba slavnih ljubimcev iz Verone. Balet Romeo in Julija je koreograf in umetniški vodja ljubljanskega baleta Renato Zanella publiki predstavil v različici, ki je plod njegovega večletnega srečevanja in ukvarjanja s to priljubljeno klasiko baletnega repertoarja. Z ljubljanskimi baletniki je zgodbo o izgubljenem boju nežne in iskrene ljubezni z rivalstvom, močjo in smrtjo želel povedati na novo. Več v prispevku Katje Ogrin.
Izvrstna Nina Noč kot Julija v novi preobleki baletne klasike Romeo in Julija
Krajši informativni prispevki iz področja kulture.
Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.
