Iskanje
Umetniški praksi Zmaga Lenardiča, prejemnika nagrade Ivane Kobilca za življenjsko delo, ni enostavno najti skupnega imenovalca. Ob koncu 80. in v začetku 90. let je skozi pluralizem sodobnih likovnih praks aktivno izzival rigidne omejitve modernizma, pozneje pa se je usmeril k bolj družbenokritičnim vsebinam. Ali drži, da "se je zmeraj prepoznaval v poziciji drugega – nekoga, ki mu ni lagodno v gotovih pozicijah in prevladujočih tokovih", kot je o njem zapisala Nadja Gnamuš.
30 min • 09. 01. 2026
Grafični bienale Ljubljana, ki je ob nastanku leta 1955 Ljubljano postavil na svetovni zemljevid, pozneje pa se je dolgo soočal s težavami, pogosto povezujemo s politiko gibanja neuvrščenih. Jugoslavija je veljala za nekakšen most med Zahodom in Vzhodom, likovna umetnost pa je bila v očeh odločevalcev priročen vzvod mehke diplomacije. Med razlogi za uspeh pa sta še odločitev soustanoviteljev Zorana Kržišnika in Božidarja Jakca za grafiko kot bolj prenosljiv in demokratičen medij, ki je bil tedaj v skokovitem razvoju, ter Kržišnikovo spretno mreženje. A to je bilo v veliki meri usmerjeno na Zahod, kar je ob ideji neuvrščenosti kot vmesne poti nekoliko presenetljivo. Da je zgodovina bienala bolj kompleksna, kot si morda mislimo, priča zbornik 70 let Grafičnega bienala Ljubljana, ki sta ga uredila Nevenka Šivavec in Gregor Dražil. Ta je v pogovoru razprl pogled v zgodbo bienala – med drugim tudi v dolgo zgodovino težav, ki so leta 2001 vodile v spremembo pristopa in uvedbo kuratorskega principa.
44 min • 26. 12. 2025
1983 je zadnja predstava cikla Dodekalogija 1972–1983, največjega gledališkega projekta letošnje Evropske prestolnice kulture v režiji Tomija Janežiča. Omnibus dvanajstih med seboj povezanih gledaliških predstav sestavlja mnoštvo posameznih zgodb družine, ki je že več generacij zaznamovana z življenjem ob meji. Predstavljamo tudi performans Še ena igra solz Irene Z. Tomažin, ki dopolnjuje izid njenega drugega albuma Another Crying Game.
9 min • 19. 12. 2025
V Celovcu že več kot 60 let pripravljajo Gledališki praznik koroških Slovencev. Vsako leto na 8. december tako v mestnem gledališču v Celovcu nastopa slovensko gledališče. To tradicijo so začeli zato, da pride slovenščina tudi v osrednje koroško gledališče, saj sicer tam nastopov slovenskih gledališč ni. Več knjig, več svobode pa sta ime in geslo knjižnega sejma majhnih in srednjih založnikov v Rimu, na katerem se je predstavila tudi založba Založništvo tržaškega tiska.
10 min • 09. 12. 2025
Ilustracija je odlično darilo, pravijo v Vodnikovi domačiji v Ljubljani, kjer se je odprl že enajsti decembrski sejem ilustracije. Obiskovalci lahko letos izbirajo med deli 32-ih naših ustvarjalcev različnih generacij in profilov, sejem pa živi tudi na spletu. Športni dogodek na smrt skreganih gozdnih bitij in spor najboljših prijateljev pa sta vsebinski izhodišči radijske igre za otroke Moja skrivnost, ki je nastala v koprodukciji našega radia in ŠKUC gledališča.
14 min • 05. 12. 2025
Ilustracija je prima darilo, pravijo v Vodnikovi domačiji v Ljubljani, kjer se je odprl že enajsti decembrski sejem ilustracije. Obiskovalci lahko letos izbirajo med deli 32-ih naših ustvarjalcev različnih generacij in profilov, sejem pa živi tudi na spletu. Odprtje sejma so letos pospremili z odprtjem nove knjigarne Pri kamniti mizi, ki obljublja sveže literarne izbore in živahen program. Sejem pripravlja Center ilustracije, ki deluje v okviru Vodnikove domačije. Več pa v pogovoru z vodjo centra in ilustratorko Mašo P. Žmitek.
8 min • 04. 12. 2025
Tomaž Brejc velja za enega najpomembnejših slovenskih umetnostnih zgodovinarjev. S svojim širokim pristopom in zanosom k temam iz sveta umetnosti pritegne tudi laike. Kot zgodba (ali natančneje zgodbe) se bere tudi njegova monografija "Čas prebujenja: slovenska umetnost 1880–1918", ki so jo izdali pri založbi Beletrina. Po izidu je za oddajo Likovni odmevi Tomaža Brejca, karizmatičnega pripovedovalca in nekdanjega profesorja na ALUO, povabila Iza Pevec. Leto produkcije: 2023.
55 min • 23. 05. 2025
Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana s premiero drame Otroci sonca slavnostno odprlo Veliki oder v začasnem bivališču na Litostrojski 56. Kot so poudarili ustvarjalci, se je gledališče rojevalo skupaj s predstavo. Večplastno dramo Maksima Gorkega o pripadnikih družbe, ki se ne zavedajo svoje ujetosti v svet nepomembnih pomembnosti, je režiral Paolo Magelli. Napovedujemo pa še predstave Balada o trobenti in oblaku v ljubljanskem Mini teatru; O kravi, ki je lajala v luno v SLG Celje in monodramo Kralj ulice v klubu KGB v Mariboru.
20 min • 11. 10. 2024
Fotografijo moramo razumeti v kontekstu vsega, kar jo določa, pravi umetnik in teoretik Victor Burgin, ki s semiotiko razlaga, kako fotografija tvori pomen, s psihoanalizo pa, zakaj nekdo ob neki fotografiji ne občuti ničesar, drugi pa ima solze v očeh. Burgin razmišlja o tem, kako fotografijo razumemo, in poudarja soodvisnost fotografske podobe in jezika, nezmožnost, da fotografijo izvzamemo iz ideološkega polja. Sprva se je uveljavil kot politično angažiran fotograf, ki je s konceptualnim spajanjem podob in besedila opozarjal na družbene nepravilnosti in konvencije. Pogovor je nastal leta 2022 v Ljubljani ob Burginovem gostovanju ob izidu prevoda izbora njegovih esejev z naslovom Kamera in aparat, ki jih je izdala revija Fotografija. Foto: WIkipedia
30 min • 10. 10. 2024
Pogosto slišimo, da je likovna kritika v Sloveniji v krizi. Med spodbujevalci likovne kritike je tudi Slovensko društvo likovnih kritikov, ki letno podeljuje nagrade za to področje. Letos so za življenjsko delo nagradili umetnostnega zgodovinarja, filozofa in pesnika Andreja Medveda, nagrado kritiško pero je prejel Tomislav Vignjević, nagrado za mlado kritičarko pa Sara Nuša Golob Grabner. Da stanje glede kritike pri nas ni najboljše, se strinjajo vsi trije, razmišljali pa so tudi o svojih pristopih in izzivih. Foto: Kristina Bursać, vir: Cankarjev dom
26 min • 04. 10. 2024
Tema sestrstva, ki presega razlike in omogoča sodelovanje, je v ospredju letošnjega festivala Mesto žensk, s katerim bomo začeli današnjo oddajo. Nadaljujemo gledališko – konec tedna ob številnih premierah prinaša tudi predstavo Radost, ki je nastala v koprodukciji dveh mestnih gledališč – ptujskega in ljubljanskega, režijo in besedilo pa podpisuje Nejc Gazvoda. V Slovenskem narodnem gledališču Maribor začenjajo operno sezono s premiero opere Lucia di Lammermoor italijanskega skladatelja Gaetana Donizettija. Na velikem odru Slovenskega stalnega gledališća bo v koprodukciji zaživela drama Woyczek. Predstavljamo tudi freiburški Ansambel Recherche, ki te dni gostuje pri nas.
23 min • 04. 10. 2024
Če toplice večinoma povezujemo s sprostitvijo, rehabilitacijo in ugodjem, so Toplice, v katere nas v ljubljansko Galerijo Vžigalica vabi umetnik Matej Stupica, nekaj povsem drugega. Predvsem gre za prostor večglasja ter razmisleka o spajanju pomenov in medijev ter o napakah v komuniciranju – tako tudi sam naslov nima kaj dosti skupnega s tem, kar si ogledujemo na večmedijski razstavi, ki jo je umetnik zasnoval s kuratorjem Janijem Pirnatom in drugimi sodelavci. Prostor, kjer se en glas spremeni v množico glasov, ki se začnejo čudno prepletati. Morda bi s tem razmišljanjem Mateja Stupice o pomenskem odmevu lahko opisali tudi njegovo razstavo Toplice. Ob vstopu v Galerijo Vžigalica se namreč najprej zavemo zvoka – branih besedil, občasnih udarcev bobnov in še kakšnega drugega trušča ter akustičnosti prostorov, ki vse to še popači. Večglasje pa je v Toplicah ključno povezano s številnimi ustvarjalci, ki jih je Stupica povabil k sodelovanju. Med drugim tako lahko slišimo kompozijo, ki so jo ustvarili Tomaž Grom, Irena Z. Tomažin in Duplo Ništa, glasova Ane Pepelnik in Andreja Tomažina, ki bereta fragmente razstavnega besedila, ter zvoki prepariranih inštrumentov, ki jih je umetnik izdelal v sodelovanju z zvočnim umetnikom Stašem Vrenkom in z izdelovalcem Bojanom Stefanovićem. Zvočno-svetlobne objekte je umetnik ustvaril s pomočjo elektroinženirja Gregorja Krpiča, videe je ustvarila Neža Knez, Hana Podvršič je avtorica kostumskih elementov. Bobni, ki igrajo brez človeške prisotnosti, mikrofoni, kjer nihče ničesar ne izjavlja in zvok, ki se širi po prostoru. Ne le, da je sporočil na razstavi Toplice več, temveč je med njimi, kot pravi Matej Stupica, tudi praznina – prostor vmes. Foto: Matej Stupica
3 min • 30. 09. 2024
Slovensko društvo likovnih kritikov je v ljubljanskem Cankarjevem domu podelilo nagrade kritiško pero 2024 – letošnji nagrajenec za življensko delo je umetnostni zgodovinar, filozof in pesnik Andrej Medved, nagrado kritiško pero je prejel Tomislav Vignjević, nagrado za mlado kritičarko pa Sara Nuša Golob Grabner. Vignjević, ki kritike redno objavlja v osrednjih slovenskih revijah, tudi sicer velja za plodnega pisca predvsem s področje moderne in sodobne ter poznogotske in renesančne likovne umetnosti, mlada kritičarka pa je med drugim ena od utemeljiteljic mentorskega programa Mladi kritik. Več o svojem delu pa je nagrajenec za življenjsko delo, Andrej Medved, povedal v pogovoru, v katerem je razmišljal tudi o vprašanju objektivnosti likovne kritike in teorije. Foto: Kristina Bursać, vir: Cankarjev dom
5 min • 27. 09. 2024
O letošnjem beneškem bienalu smo v oddaji Likovni odmevi že razmišljali – nekaj svojih pomislekov je tedaj predstavil Marko Jenko iz Muzeja Lah. Med drugim je izpostavil, da kurator Adriano Pedrosa pod naslovom Tujci povsod, ponuja precej predvidljiv nabor tem in poudarkov – v ospredju je predvsem umetnost globalnega juga, staroselcev, samoukov, kvir umetnic in umetnikov ter tistih, ki so migrirali. Tokrat svoje misli o letošnji izdaji ene najpomembnejših prireditev sodobne umetnosti deli neodvisni kustos Tevž Logar, izpostavljamo pa tudi nekaj nacionalnih paviljonov, ki se kot vsako leto v večji ali manjši meri odzivajo na izhodiščno temo, kot jo zastavi in na osrednji razstavi razvije kurator. Foto: Dejan Habicht
29 min • 13. 09. 2024
Nocoj se v Ljubljani in Mariboru obetata dve baletni poslastici. V prestolnici bo zaživela krstna izvedba baleta za otroke Mali princ koreografa Lukasa Zuschlaga, na Mariborskem Glavnem trgu pa pripravljajo balet pod zvezdami – uprizorili bodo slovito delo Romeo in Julija. Dotaknemo se tudi literarnega festivala Vilenica in tokratnega nagrajenca Miljenka Jergovića.
22 min • 06. 09. 2024
Monumentalnost, presegajoče, poskus zajemanja kozmosa so asociacije ob ogledu del Anselma Kieferja, slavnega nemškega umetnika, pa tudi ob filmu Wima Wendersa, potopitvenem portretu tega slikarja in kiparja, ki že več kot pet desetletij tematizira nacionalno identiteto in kolektivni spomin, okultni simbolizem, teologijo, misticizem ter nenehno obnovo življenja. Kako danes razumeti to presežno in kje je meja s pompoznim, sta bili dve od vprašanj, o katerih je razmišljal Marko Jenko iz Muzeja Lah, pa tudi o umetnikovi borbi proti pozabi težkih poglavij zgodovine ter potlačitvi holokavsta in nacizma. Ker bodo v zbirko nastajajočega muzeja uvrstili nekaj Kieferjevih del, pa se je pogovor dotaknil tudi njegovega impozantnega ateljejskega kompleksa v Barjacu, mednarodne slave ter povezav njegovih del s slovenskim prostorom. Foto: Kinodvor
48 min • 30. 08. 2024
Kako v vizualno podobo preliti radijski program? To je bila naloga oblikovalke Bojane Fajmut ob 60-letnici našega Programa Ars. Plakat, za katerega je prejela srebrno nagrado na oglaševalskem tekmovanju newyorške revije Graphis, je zdaj ob drugih v tujini nagrajenih plakatih slovenskih oblikovalcev še do 5. septembra na ogled na TAM TAM-ovi ulični razstavi v Ljubljani. Ob tej priložnosti smo se z Bojanu Fajmut pogovarjali o oblikovanju za radijski medij, njenih izkušnjah v tujini ter bližino med oblikovanjem in oglaševanjem.
27 min • 23. 08. 2024
Lutkovna umetnost se razvija in čedalje več je obiskovalecv, ki so se otresli predsodka, da je samo za otroke, pravijo ustvarjalci Poletnega lutkovnega pristana. Mednarodni festival z najdaljšo tradicijo pri nas se bo jutri v organizaciji tamkajšnjega gledališča začel v Mariboru in do septembra gostil najboljše domače in tuje produkcije. Predstavljamo tudi razstavo Jožeta Marinča v Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki in poročamo s koncerta Mešanega komornega zbora Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana na 23. Mednarodnem glasbenem festivalu mladih v Postojni.
15 min • 16. 08. 2024
Ob projektih Mladena Stropnika odpovejo ustaljeni mehanizmi razumevanja umetniškega dela, je zapisala Barbara Sterle Vurnik, kustosinja njegove razstave v Mestni galeriji Ljubljana. In res je njihovo privlačnost težko zagrabiti. Čeprav vizualno izčiščena dela morda delujejo abstraktno, sta za njimi pogosto konkretna življenjska izkušnja ali spomin, na katera kdaj napeljuje tudi naslov. Spet drugič je ta naslov predvsem begajoč, nekakšna humorna uganka – to velja tudi za naslov njegove razstave adijo pecivo, kjer so na ogled starejša dela in hkrati najnovejše ustvarjanje, zasnovano prav za to priložnost. Za uveljavljenega umetnika srednje generacije, ki deluje v različnih medijih, so sicer značilni humor, vizualna napetost del ter skoraj otroško čudenje in doživljanje sveta. Pri tem pa se pogosto dotika tem spolnosti, tranzicije, smrti, sprostitve in (ne)dela. Foto: Mladen Stropnik: ko spim video, 38 sek. (loop mode), serija 5/5, 2020, video sličici; vir: FB stran Mestne galeriji Ljubljana
35 min • 14. 08. 2024
Čeprav je pozornost številnih te dni usmerjena predvsem v šport in Olimpijske igre v Parizu, pa se šport lahko povezuje tudi s kulturo. Tako danes tam poteka dan slovenske kulture, ki se je začel s premierno projekcijo filma o prvem dobitniku zlate olimpijske medalje iz Slovenije, telovadcu Leonu Štuklju režiserja Boštjana Grubarja. Predstavljamo tudi razstavo Nazaj v mesto in naprej k naravi Polonce Lovšin, ki neposredno naslavlja aktualno ekološko krizo ter rezultate Arsovega natečaja za najboljšo kratko zgodbo lastovka.
12 min • 08. 08. 2024
