Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Uredništvo za kulturo

Gregor Podlogar

158 prispevkov



14.6.2024

Ob koncu tridnevnega literarnega festivala Lirikonfest podelili nagrade in plaketo

V Velenju so ob zaključku 23. izvedbe literarnega festivala Lirikonfest podelili tri nagrade in plaketo. Osrednjo festivalsko nagrado velenjica – čaša nesmrtnosti sta za vrhunski desetletni pesniški opus prejela Borut Gombač in Matej Krajnc, Pretnarjevo nagrado so podelili Miranu Košuti za pomemben prispevek pri slovensko-italijanskem čezmejnem povezovanju in uveljavljanju slovenske literature ter jezika v italijanskem kulturnem prostoru, nagrado krilata želva za najboljši literarni potopis je dobil Marjan Rajšp, Lirikonov zlát, plaketo za najboljše festivalske prevode novejše poezije, pa so si razdelili Klemen Pisk, Špela Sevšek Šramel in Miha Kragelj.


3.6.2024

"Pri Kafki ni preproste situacije" – Mladen Dolar ob stoletnici njegove smrti

Franz Kafka, češko-avstrijski pisatelj judovskega rodu, danes, sto let po smrti, velja za enega najpomembnejših nemško pišočih pisateljev 20. stoletja. Vpliven avtor, posebnež med posebneži, ki je v zadnjih desetletjih postal tudi popkukturni fenomen. V pogovoru s filozofom prof. dr. Mladenom Dolarjem razmišljamo o razsežnostih njegovega dela. Foto: Wikipedija


20.5.2024

Druga godba – nekoč in danes: ob 40-letnici festivala

Mednarodni glasbeni festival Druga godba, ki je vedno temeljil na novih pristopih in odkrivanju manj znanih glasbenih vsebin, že desetletja spaja globalno in lokalno, tradicijo in vpetost v sodobne glasbene tokove. Gre za enega najbolj mednarodno uveljavljenih festivalov pri nas, ki ponuja vpogled v glasbene tradicije in kulture raznih narodov. Kako pa je Druga godba spreminjala glasbeno in koncertno dogajanje pri nas, kakšna je bila njena družbena vloga in v čem je pravzaprav sploh ta njena "drugost" oziroma drugačnost – o tem v pogovoru ob njenem visokem jubileju. Sodelujejo Bogdan Benigar, Miha Zadnikar in Zoran Pistotnik. Na sliki izrez grafične podobe 40. izvedbe festivala Druga godba


19.5.2024

Bogdan Benigar: Danes je težje privabiti obiskovalce na koncerte

Bogdan Benigar je vodja festivala Druga godba. Po izobrazbi je diplomirani pravnik in je že od otroštva povezan z glasbo. Bil je dolgoletni vodja Jazz Festivala Ljubljana in koncertnih serij Cankarjevi torki ter Glasbe sveta, pa glasbeni urednik na Radiu Študent, skratka, Benigar je človek, ki je močno zaznamoval glasbeno, predvsem koncertno dogajanje pri nas.


26.4.2024

Metropolitansko življenje v objektivu – fotografska razstava Mance Juvan

V Moderni galeriji v Ljubljani so odprli fotografsko razstavo z naslovom Istanbul – obrazi svobode Mance Juvan, uveljavljene fotografinje srednje generacije. Razstava je nastala v sodelovanju z ZRC SAZU in je nadaljevanje projekta, ki se je začel z isto naslovljeno monografijo, nastalo v soavtorstvu Ota Lutharja in Mance Juvan ter z besedili nekaterih tujih avtorjev. Črno-bele fotografije različnih velikosti predstavljajo obraze Istanbula, saj je avtorica z objektivom lovila utrip na ulicah, bazarjih, dvoriščih, trgovinah, lokalih, domovih in drugod. Preko osemdeset dokumentarnih in reportažnih fotografij dopolnjujejo QR kode, pa tudi verzi avtorice razstave, ki se vijejo po tleh razstavnega prostora. Manca Juvan s temi deli opozarja na spremembe urbanih prostorov, hkrati pa tudi na kulturno in politično dogajanje v današnjem Istanbulu. Razstava, ki jo bo v naslednjih dneh dopolnil spremljevalni program, bo odprta do 26. maja.


22.4.2024

"Zvezdnato nebo nad mano in moralni zakon v meni sta nedosegljiva" – Immanuel Kant 300 let pozneje

Immanuel Kant (1724–1804) je eden od osrednjih mislecev razsvetljenstva. Ta nemški filozof in oče moderne filozofije predstavlja prelomnico v zgodovini evropskega mišljenja, prelomnico, ki jo določa njegov sistem transcendentalnega idealizma. Znamenite tri Kritike – Kritika čistega uma (1781, prevod 2019), Kritika praktičnega uma (1788, prevod 1993) in Kritika razsodne moči (1790, prevod 1999) – in nekatera dela iz predkritičnega obdobja, pa tudi pozna dela, kot je na primer Spor fakultet – pri nas objavljen v knjigi z naslovom Zgodovinsko-politični spisi (2006) – , so pomembna in odmevajo še danes. In zakaj je Kant tako velik – o tem v pogovoru ob njegovem jubileju s prof. dr. Zdravkom Kobetom, profesorjem z Oddelka za filozofijo ljubljanske Filozofske fakultete in prevajalcem Kantove prve Kritike. Foto: Wiki


30.3.2024

Stanovske nagrade ZDUS, razgrnitev slovenske predstavitve na beneškem bienalu in nova stalna postavitev na Blejskem gradu

Ob svetovnem dnevu gledališča so v Kranju na Tednu slovenske drame podelili stanovske nagrade, v Moderni galeriji v Ljubljani so razgrnili slovensko predstavitev na prihajajočem 60. beneškem bienalu, na Blejskem gradu pa predstavili novo stalno postavitev, pretekli teden pa so odprli tudi več razstav – v rojstni hiši Rudolfa Maistra razstavo Maister in rodni Kamnik, v galeriji ŠKUC v Ljubljani Prisotnost skupnosti, v dunajski Albertini razstavo Roya Lichtensteina, v Galeriji Staneta Kregarja v Šentvidu pa razstavo Igorja Banfija.


21.3.2024

Svetovni dan poezije

Pred četrt stoletja, leta 1999, je UNESCO 21. marec razglasil za svetovni dan poezije z namenom njenega promoviranja branja, pisanja, objavljanja in učenja. Tudi pri nas ta dan že vrsto let praznujemo kot nekakšen neformalni pesniški praznik, saj pesnice in pesniki ter ljubiteljice in ljubitelji na različnih lokacijah po državi ves dan interpretirajo in poslušajo poezijo. »Brati pesmi pomeni vstopati v odrešujočo bližino resničnega,« je v letošnji poslanici zapisala pesnica Veronika Dintinjana. Ob tem pa velja izpostaviti še univerzalnost poezije. Poezija je namreč ena od oblik dialoga in nam tudi odkrije, da si vsi posamezniki delimo enaka vprašanja in enake občutke. Prav v tem lahko prepoznamo njeno pomembno vrednost in prav zato je pomemben 3. ljubljanski pesniški maraton, največja pesniška prireditev pri nas, ki je nastala v organizaciji številnih društev in posameznikov. A ob rob pesniškemu dogajanju na ta dan je potrebno poudariti, da poezija že vrsto let izgublja bitko z drugimi vsebinami v medijih, predvsem pa so njeni ustvarjalci in ustvarjalke vse bolj odrinjeni_e na družbeni rob in vse prevečkrat potisnjeni_e tudi v težak finančni položaj. Oblikovanje: Katja Pahor


8.3.2024

V Narodni galeriji odprli razstavo Umetniška zbirka Kroples

Razstava prinaša izbor slovenski likovnih del – z izjemo najstarejši slike, ki jo je ustvarila avstrijska slikarka Berta Zois Moro – iz zasebne zbirke Kroples. Nekaj umetnin iz zbirke je sicer že bilo razstavljenih, a velika večina je javno predstavljena prvič. Na razstavi je skupaj 66 del, ob omenjeni slikarki pa je na razstavo vključenih še 30 slovenskih umetnikov in umetnic. Razstava, ki je na ogled do 14. julija, ni osnovana samo na kronološkem zaporedju, temveč so dela razporejena v več vsebinskih skupin, ki ustvarjajo sklenjeno pripoved in določajo njen tok. Foto: Narodna galerija


2.3.2024

Razstavi Marie Lassnig in Roberta Černelča, festivala Fabula in Rdeče zore, Dnevi komedije ter prihajajoči sejem knjig in ilustracij ob 8. marcu

V Ljubljani sta se začela dva uveljavljena mednarodna festivala – Fabula, eden naših največjih literarnih festivalov, in Rdeče zore, feministični in kvirovski festival, v Celju so se s podelitvijo nagrad sklenili Dnevi komedije, v prestolnici so odprli tudi dve razstavi, v Cankarjevem domu se predstavlja avstrijska umetnica Maria Lassnig, v Mestni galeriji Ljubljana pa slovenski umetnik Robert Černelč, na koncu pa predstavljamo še sejem knjig in ilustracij, ki ga ob 8. marcu pripravljata Center ilustracije in Pisarna Ljubljane, Unescovega mesta literature.


26.2.2024

Kako misliti današnji svet?

Kam gre svet? V kakšni družbi živimo? Prihodnost je nejasna in jo bomo morali na novo izumiti. V času, ko živimo v permanentni krizi, je filozofija pred velikimi izzivi, kako misliti nastalo situacijo in družbeno-politično dogajanje tudi v luči tehnološkega napredka, vojn, pa globalnih podnebnih sprememb, izčrpavanj surovin in družbene neenakosti. O tem s filozofom prof. dr. Deanom Komelom. Foto: Gregor Podlogar


12.2.2024

Srednjeveška naselbina Gutenwerd

Najzgodnejši pisni viri, ki omenjajo Gutewerd, postavlja to naselbino v 13. stoletje. Arheološke najdbe z Otoka pri Dobravi, ki so v veliki večini le odlomki ali deli predmetov, nakazujejo na zelo raznovrstno podobo življenja v tej naselbini. Kakšno zgodbo nam pripoveduje ta naselbina ob reki Krki, ki so jo slovenski arheologi ponovno začeli raziskovati ter jo obširneje predstavili na razstavi Nekoč je bil Gutenwerd v Narodnem muzeju Slovenije? O tem v pogovoru, v katerem sodelujejo dr. Tomaž Nabergoj, dr. Eva Menart in Katja Špec. Foto: Narodni muzej Slovenije/Tomaž Lauko


3.2.2024

160 let Slovenske matice, razstave Nekoč je bil Gutenwerd, Plečnik in Ljubljana: urejanje odprtega prostora ter Spekter, gledališki festival RUTA in Trubarjevo priznanje 2023

Letos mineva 160 let od ustanovitve Slovenske matice, v Ljubljani so odprli dve razstavi, v Narodnem muzeju Nekoč je bil Gutenwerd, v Plečnikovi hiši pa Plečnik in Ljubljana: urejanje odprtega prostora, tudi v Mariboru so odprli novo razstavo in sicer ob 70. obletnici Umetnostne galerije Maribor, v Mestnem gledališču ljubljanskem se je začel gledališki festival RUTA, ob koncu pa boste še izvedeli, kdo je prejemnik Trubarjevega priznanja za leto 2023 in kaj prinaša letošnja proslava ob kulturnem prazniku.


22.1.2024

Vprašanje meje – včeraj, danes, jutri

Vsakodnevno se srečujemo z različnimi mejami, tako vidnimi kot tudi nevidnimi. Pravzaprav pa je meja nekaj, kar človeka spremlja skozi vso zgodovino. V pogovoru, ki je nastal v rednem mesečnem sodelovanju 3. programa Radia Slovenija – programa Ars, Radia Trst A in slovenskega programa ORF Celovec, tokrat razmišljamo, kakšen vpliv so imele meje na ljudi v slovenskem in evropskem prostoru, kako danes meje vplivajo nanje v krajih, ki so z njo neločljivo povezani, in ali se bodo v prihodnje še spreminjale. V pogovoru sodelujejo red. prof. dr. Marta Verginella, zgodovinarka, zaposlena na ljubljanski Filozofski fakulteti, izr. prof. dr. Peter Mikša, zgodovinar, zaposlen na ljubljanski Filozofski fakulteti, mag. Roman Roblek, pravnik, strokovni svetovalec pri Slovenskem informacijskem centru v Celovcu. Objavljena vsebina je del projekta I KNOW EU/Tu EU 2024, ki ga je finančno podprla Evropska unija. Evropska unija ni vključena v pripravo projekta in ne odgovarja za informacije in stališča, predstavljene v okviru projekta. Foto: RTV SLO


8.1.2024

Endimionove sanje in pomen simbolnega

Delo Endimionove sanje (2013) dr. Igorja Škamperleta obravnava področje imaginacije in nekatere simbolne oblike v zgodovini človeštva. V pogovoru z avtorjem, ki je nastal leta 2013, razmišljamo o vprašanjih, kot so kaj je simbol, kako je nastala kultura in kakšna je pot mitoloških junakov. Foto: RTV SLO


25.12.2023

Plotin in njegova misel

Plotinove Eneade skupaj s Platonovimi dialogi in Aristotelovimi spisi predstavljajo eno najbolj pomembnih filozofskih del antike. Ta utemeljitelj novoplatonizma iz 3. stoletja, ki je svojo modrost zasnoval predvsem na Platonovi misli, je vplival tudi na mnoge krščanske mislece. Gre za filozofa, ki je tudi s pomočjo podob mislil mistiko Enega – Eno kot sonce, absolutno v svoji presežnosti in vseprisotnosti. Plotin na podlagi teh razmišljanj razvije svoj osrednji nauk – nauk o treh hipostazah, ki vključuje Eno, Um in Dušo. Več o tem poznoantičnem filozofu in njegovi misli pa v pogovoru s filologinjo dr. Sonjo Weiss, ki je prevedla Plotinove Zbrane spise I, II in III (Slovenska matica) in o njegovi filozofiji napisala tudi knjigo Zrcalo resnice (KUD Logos). Foto: Wikipedija


13.12.2023

Dušan Merc spet predsednik Društva slovenskih pisateljev

Na rednem volilnem občnem zboru Društva slovenskih pisateljev so njegovi člani in članice za predsednika ponovno izvolili pisatelja Dušana Merca, ki je tokrat tretjič kandidiral za ta položaj. Merc je bil edini kandidat, vodenje Društva pa je prvič prevzel maja leta 2019. Njegov novi mandat bo trajal do decembra 2026. Z Mercem se je po izvolitvi pogovarjal Gregor Podlogar.


7.12.2023

Bibliofilska monografija Mojstri slovenskega impresionizma

V Narodni galeriji v Ljubljani so predstavili bibliofilsko monografijo z naslovom Mojstri slovenskega impresionizma. Cankarjeva založba s tem nadaljuje izdajanje prestižnih, na roko vezanih knjig v omejeni nakladi 300 izvodov in z visoko kakovostnimi reprodukcijami slik. Avtor besedila v knjigi, ki skupaj s slikami obsega okoli 360 strani, je dr. Milček Komelj. Gre za izjemen vpogled v življenje in ustvarjanje štirih predstavnikov slovenskega impresionizma. Ivan Grohar, Rihard Jakopič, Matija Jama, Matej Sternen so prikazani celovito, od opisa njihove ustvarjalne poti in dosežkov do umestitve v čas ter umetnostnozgodovinske analize njihovih del. Dr. Komelj jih sopostavlja ob Cankarja, Zupančiča, Ketteja in Murna, in sicer tudi z literarnimi odlomki teh predstavnikov slovenske moderne. Čeprav so našteti slikarji predstavljeni posamično, pa monografija prikaže, kako pomembno vlogo ima specifičnost slovenske krajine znotraj njihovega ustvarjanja in kako so slikarji do nje pristopali z izrazito osebnim odnosom. Ob tem so, je zapisal dr. Komelj, »postopoma vsak zase razkrili svoj raznolik ustvarjalni značaj in temperament ter izpričali razpon od bolj stvarnega, a vendar poetičnega dojemanja, do bolj mitičnega doživljanja sveta«. In k temu dodal, da impresionisti veljajo za najbolj slovenske umetnike, ampak to ne pomeni, da so domačijski. Monografija, ki vsebuje 240 fotografij umetnin in za katero boste odšteli 2.490 evrov, je nastala na podlagi avtorjeve ljubezni do tega pomembnega slovenskega umetniškega obdobja. In tudi zato to obdobje in njegovi predstavniki skupaj z reprodukcijami slik zaživijo na oseben in hkrati poetičen način. Foto: Mladinska knjiga


20.11.2023

Hude ure – šolstvo na slovenskem poselitvenem ozemlju pred in med drugo svetovno vojno

Pred nedavnim je minilo okroglo stoletje od izglasovanja šolske reforme Ministra za šolstvo tedanje Kraljevine Italije, filozofa Giovannija Gentileja, ki je zapečatila usodo slovenščine kot učnega jezika v šolah takratne Julijske krajine. Izbris iz učnih načrtov jo je doletel skupno s hrvaščino oziroma z nemščino na Južnem Tirolskem, ki je si jo je Italija prav tako prisvojila kot zmagovalka v prvi svetovni vojni. Ukrep, ki je odločilno pripomogel k razvoju predvojnega protifašističnega odpora na Primorskem, nam pa služi kot vzvod za primerjalno obravnavo položaja slovenskega jezika pod nemško nacionalno ter pozneje nacistično vlado na Koroškem oziroma pod italijanskimi, nemškimi in madžarskimi zasedbenimi oblastmi na slovenskem naselitvenem območju pred in med drugo svetovno vojno. Pogovor, ki ga vodi Pavel Volk, sooblikujejo arhivistka na Pokrajinskem arhivu v Novi Gorici Milena, zgodovinar Teodor Domej in direktor Slovenskega šolskega muzeja Stane Okoliš. Foto: Wikimedia; na fotografiji partizanska šola na Ljubnem.


13.11.2023

Možgani – najbolj kompleksen stroj v univerzumu

Zakaj so človeški možgani najbolj kompleksen stroj v univerzumu? Kako ta približno kilogram in pol težak organ sploh deluje? Kakšen je pravzaprav njegov potencial in zakaj se nenehno spreminja? Ta in druga vprašanja, povezana z možgani, ki jih med drugimi v knjigi Živo omrežje (UMco, 2023) pretresa ameriški znanstvenik David Eagleman (1971), so v ospredju v pogovoru o delovanju možganov. Gost je nevrolog prof. dr. Zvezdan Pirtošek. Foto: Založba UMco


Več epizod
Domov V živo Podkasti Spored Kontakt