Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
86 prispevkov
1. maja bo minilo 120 let od skladateljeve smrti. »Imeti čudovito idejo ni nič posebnega,« se glasijo njegove misli, »zamisel pride sama od sebe, nobenih zaslug nimam za to. A vzeti dobro idejo in iz nje narediti nekaj velikega, to je najtežje; to je tisto, čemur se reče resnična umetnost.« Ponižnost in hkrati samozavest se širita iz teh misli, bi lahko dodali; obe sta ga spremljali vse življenje. Ni mu bilo do razvijanja novega sloga, kot tudi ne do utiranja novih poti. A vendar so njegove glasbene umetnine edinstvene in pritegnejo vedno znova. Tudi samospevi.
Skladatelj se je s svojo glasbo vse svoje življenje zahvaljeval Bogu, kljub težavam, ki so ga vseskozi pestile. Kantato Jaz sem dobri pastir je ustvaril leta 1725, v Leipzigu; letos torej mineva okroglih 300 let od njenega nastanka, kantato Hvalite Boga v njegovih kraljestvih pa leta 1730, prav tako v Leipzigu. Obe slavita božjo dobroto in usmiljenje ter globoko predanost Bogu, sklepni koral druge pa vodi do fugirane aleluje, ki je vedno izraz velikonočnega veselja.
Pascha nostrum je velikonočna hvalnica, ki se poje ali moli v velikonočnem času, vse do binkošti. Besedilo je sestavljeno iz različnih verzov Svetega Pisma. V anglikanski cerkvi se jo izvaja pri jutranjih molitvah, pri bogoslužju pa jo lahko srečamo v vseh dneh velikonočnega časa. Prisotna pa je seveda tudi v uglasbeni obliki – v gregorijanskem koralu in glasbi različnih glasbenih ustvarjalcev.
Dela pesnika, od čigar rojstva letos mineva 120 let, v glavnem delimo v dve skupini: v prvo so uvrščene pesmi, ki jih zaznamuje čustveno impresivna lirika in se opira na tradicijo moderne, v drugo spadajo pesmi, katerih vsebina je povezana z bojem za socialne, kulturne in duhovne vrednote, z obsodbo sodobnega načina življenja in s krikom po novem človeku. Navdihnila so studi skladatelje Bredo Šček, Marjana Kozino, Alojza Ajdiča in Rada Simonitija.
Nedavno je minilo 120 let od rojstva Srečka Kosovela, pesnika, čigar pesmi bodo vedno aktualne. Velja za enega največjih srednjeevropskih modernističnih pesnikov, označujejo ga za impresionističnega pesnika domačega Krasa, za političnega pesnika, ki se je upiral prisilni italijanizaciji slovenskih ozemelj, priključenih Italiji, za ekspresionista, dadaista, satirika, avantgardista, konstruktivista in še bi lahko naštevali. Vsekakor danes velja za slovensko pesniško ikono, njegove pesmi pa so pritegnile tudi mnoge skladatelje.
Številni ga primerjajo z Wagnerjem, Mahlerjem, Franckom, Brahmsom in drugimi ... A vendar je njegova glasba drugačna in posebna: pri njej se namreč izgublja tradicionalni razloček med duhovno in posvetno glasbo, teme iz njegovih nabožnih skladb se pojavljajo v simfonijah, v katere je vpletel tudi korale; po njegovi zaslugi sta tako »pridobili« obe zvrsti glasbe, obe je hkrati obogatil s poznoromantičnimi prvinami. Globoko veren je vse življenje ostal sam, za svojo brezčasno glasbo pa je večkrat izbral velikonočno razpoloženje. Letos mineva 200 let od njegovega rojstva.
V okviru Srebrnega abonmaja je v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma nedavno, 3. marca letos, nastopil nemški organist Martin Sturm. Predstavil se je z zanimivim in pestrim programom znanih in manj znanih orgelskih skladateljev, pa tudi s svojimi improvizacijami, ter navdušil s poustvarjalno močjo.
Pesnik je znal nagovoriti, pa naj je pel o ljubezni ali naravi, o življenju ali smrti, o tesnobi ali radoživosti. Ali kot je zapisal kritik in profesor umetnostne zgodovine Milček Komelj: "Minatti je eden najčistejših slovenskih lirikov, pesnik občutij srca in tišine. … Vse v njegovi poeziji je skrajno nežno, tankočutno in pristno." Ne preseneča zato, da so njegove pesmi v pogost navdih skladateljem; tí so na njegova besedila ustvarili precej samospevov.
To je naslov slovenske ponarodele cerkvene velikonočne pesmi, katere avtor je Stanko Premrl. To pa je hkrati tudi vzklik oz. pozdrav, s katerimi se za veliko noč pozdravljajo mnogi verujoči kristjani po vsem svetu, tako vzhodnih kot zahodnih cerkva. Vzklik je navdahnil mnogo glasbenih ustvarjalcev različnih glasbenih obdobij in slogov.
Strastnaya Sedmitsa (Sedem dni trpljenja) je naslov oratorija, ki ga je ustvaril Alexander Tihonovič Grečaninov, skladatelj, od čigar rojstva letos mineva 160 let. Njegov oratorij se nanaša na posamezne dni velikega tedna in čeprav naj ne bi bil namenjen liturgiji, je v njem opaziti izvrstno skladateljevo poznavanje in razumevanje liturgije velikega tedna in njene glasbene manifestacije.
