Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Ars

33 prispevkov



13.1.2022

Andrej Gosar se ni pustil ujeti v neproduktivno razdvojenost slovenske družbe, zato je aktualen še danes

Družbeno-politična in ekonomska misel ter etična drža pred drugo svetovno vojno delujočega pravnika, politika, sociologa in pedagoga dr. Andreja Gosarja ostajata aktualni še danes, meni dr. Alen Širca s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Svoje mnenje utemeljuje z ugotovitvijo, da se dr. Gosar nikoli ni pustil ujeti v neproduktivno razdeljenost družbe, ampak je na vseh področjih delovanja zagovarjal srednjo pot, ki temelji na pogovoru in dogovoru med vpletenimi. V uredništvu igranega programa našega radia smo pred kratkim objavili premierno radijsko igro o tem izjemnem človeku z naslovom: Andrej Gosar, utrinki iz nekega življenja.


15.6.2021

Vincenc Gotthardt: Na drugem koncu sveta

Vincenc Gotthardt je kulturni urednik pri Nedelji, cerkvenem listu krške škofije, ki izhaja v Celovcu. V omenjenem tedniku in drugih medijih redno objavlja članke in intervjuje. Za knjigo Farne cerkve krške škofije v črti in črki Gabriele Russwurm – Biró je prispeval črte, risbe vseh 336 cerkva. Z romanom Na drugem koncu sveta pa se je Gotthardt predstavil še kot romanopisec. Na njegov začetek je postavil moto, misel Verene Gotthardt: Vedno tišje se sliši na vogalih že nalomljeni glas. In res je izginjanje jezika ena izmed tem, ki prežema celotno besedilo. Toda pisatelj, ki pripoveduje o usodi jezika tudi s pomočjo spominskih podob, opisuje ta potek umirjeno, stoično, v intervjuju z Markom Goljo pa med drugim pove, da lahko iz nečesa negativnega nastane nekaj zelo dragocenega. To dialektiko med izgubljanjem in željo po najdenju izgubljenega pisatelj pretanjeno razvije v prispodobi umetnika, ki odpotuje v svet in se vrača domov. Kot dober poznavalec likovne umetnosti pa pisatelj za nameček razvije še diskretno kritiko galerijskih politik previdnega vključevanja in skoraj permanentnega izključevanja, tako da je roman tematsko še kako bogat. Njegova glavna odlika pa je zagotovo pripoved: pisatelju je uspelo ustvariti sugestivne prizore kljub njihovi eliptičnosti, predvsem pa je iz omenjenih sugestivnih prizorov oblikoval hipnotično podobje. Zato je uvrstitev Gotthardtovega romana v ožji izbor za kresnika hkrati lepo presenečenje in povsem utemeljena odločitev žirije. Nikar ne zamudite.


2.3.2021

Donal Ryan: Vrteče se srce

Kako nas zaznamuje, oblikuje in neguje zvok – celo že preden se rodimo? V Svetu kulture bomo danes predstavili niz spletnih seminarjev mednarodnega projekta devetih organizacij pod vodstvom Radia Slovenija B-AIR, ki se sprašuje in raziskuje vpliv zvoka in glasbe na človeka od embrionalne faze naprej. V oddaji še o knjigi z naslovom Vrteče se srce, ki je izšla pri založbi Sanje v prevodu Alenke Ropret. Prvenec irskega pisatelja Donala Ryana je že takoj po objavi leta 2012 zbudil pozornost bralcev in kritikov ter prejel nekaj pomembnih nagrad. Foto vir: Založba Sanje


19.2.2021

V središču posta ni odpoved hrani, temveč priprava telesa in duše na veliko noč

Za večino kristjanov se je začel na pepelnično sredo štiridesetdnevni predvelikonočni spokorni čas, postni čas. Pravoslavni verniki bodo zaradi uporabe julijanskega koledarja vstopili v omenjeno obdobje v cerkvenem letu v drugi polovici marca. Kako doživljata postni čas pojasnjujeta župnik v župniji Marijinega oznanjenja v Ljubljani, pater frančiškan Pavle Jakop in paroh Srbske pravoslavne cerkve v Kopru Dejan Mandić.


12.2.2021

Želim si razsodnosti in notranje moči pri opravljanju škofovske službe

Novi izmirski nadškof metropolit dr. Martin Kmetec je misijonar v Turčiji že dvajset let. Pred nastopom škofovske službe je bil predstojnik minoritske skupnosti v Carigradu. Papež Frančišek ga je imenoval za nadškofa v začetku decembra lani, škofovsko posvečenje je prejel v začetku februarja letos. V več milijonskem mestu Izmir se po oceni dr. Kmetca približno dva tisoč ljudi opredeljuje za katoličane, v celotni škofiji pet tisoč ljudi, in so kot poudarja naš sogovornik absolutna manjšina. Duhovno oskrbo zagotavlja 15 duhovnikov in 6 redovnic tej majhni krščanski skupnosti med večinskim muslimanskim prebivalstvom. O verskem dialogu in o vlogi škofa v omenjenih okoliščinah nadškof dr. Kmetec razmišlja: »Pred desetimi, petnajstimi leti je bilo tega dialoga več. Zaradi političnih razmer ga je danes malo manj. Škofijska karitas pa pomaga vsem ljudem ne glede na veroizpoved. Vloga nadškofa v medverskem dialogu je biti pozitivno naravnan in odprt do vseh ljudi, tudi do predstavnikov islamske skupnosti in civilnih oblasti. Želim si razsodnosti in notranje moči pri opravljanju škofovske službe.«


22.1.2021

Kot kristjan nimam zadržkov do cepiva proti covidu- 19

V javnosti se pojavlja precej vneta razprava o etičnosti pridobivanja cepiva proti koronavirusni bolezni 19, pa tudi o njegovih stranskih učinkih. Med kristjani je zaokrožila trditev, da so pri njegovem razvoju uporabili celice človeških zarodkov. Ta podatek so odločno zavrnili številni strokovnjaki, tudi Vatikan je uradno sporočil, da cepiva proti covidu- 19 za kristjane niso etično sporna. O delovanju cepiva in o etičnih zadržkih pri cepljenju proti novi koronavirusni bolezni smo se pogovarjali s strokovnjakom s področja biotehnoloških znanosti dr. Alešem Štrancarjem. »Prvo kot prvo sem kristjan, in se bom cepil proti covidu- 19, in nimam prav nobenih zadržkov do cepiva. Vse te razprave so postale iracionalne. Ne govorimo več o kakovosti cepiva, o dejanskih lastnosti cepiva, ampak se gremo različne ideologije. Tudi nekateri kristjani povsem iracionalno govorijo o cepivu, njihovo govorjenje nima nič z vedenjem o cepivu. V cepivu proti covidu- 19, niti v nobenem drugem, ki so proizvedena pod kontrolo regulatorjev, ni nič človeškega. V proizvodnji cepiva sodeluje sto tisoče ljudi, in nihče pred njimi ne bi mogel skriti uporabo celic zarodkov pri proizvodnji cepiva.« Dr. Štrancar ne zagovarja obveznega cepljenja, prav tako ne zanika, da imajo lahko nekatera cepiva stranske učinke, da lahko povzročijo zaplete pri posamezniku. Vendar je po njegovem mnenju treba tehtati med koristnostjo in posledicami cepljenja. »Ljudje, ki širijo neresnice o cepljenju, morajo za svoja dejanja odgovarjati z denarno kaznijo. Če bo naše nerazumno javno delovanje proti cepljenju prepričalo samo enega človeka, da se ne bo cepil, smo soodgovorni za njegovo smrt. Zato, ko se bomo odločali za ali proti cepljenju, imejmo v mislih sočloveka, ne le sebe.«


27.6.2020

Trboveljska knjiga

Slovenska matica že leta neguje kulturno-zgodovinski spomin tudi z zbirko Mestne knjige. Pred kratkim je v omenjeni zbirki objavila Tržaško knjigo, lepljenko o mestu v času in prostoru. Knjigo je uredil pesnik, pisatelj in esejist Uroš Zupan; vanjo je uvrstil antološki izbor pesnikov, pisateljev in zgodovinskih oseb ter bogat izbor trboveljskega slikarstva. Zaradi objavljenih receptov, ki jih je zabeležila etnologinja Jana Mlakar Adamič, pa knjiga skoraj diši. Več o Trbovljah, knjigi in še čem bosta v oddaji Ars humana v pogovoru z Markom Goljo povedala urednik Uroš Zupan in eden izmed njenih avtorjev, prof. Aleš Leko Gulič, za pokušino pa bosta tudi kaj prebrala.


5.8.2019

Umetniško delo in njegov kontekst

Ko avditorij obmolkne. In tišini sledi osem-minutni aplavz. V tokratni oddaji Ars humana predstavljamo zmagovalni film osrednjega hrvaškega filmskega festivala v Pulju – Dnevnik Diane Budisavljević, igrano-dokumentarni film o humanitarki Diani, Zagrebčanki, po rodu Avstrijki, ki je v nacistični Neodvisni državi Hrvaški iz taborišč rešila približno deset tisoč srbskih otrok. Verjetno obstaja več razlag, zakaj umetniško delo v določenem prostoru in času doseže tako močan odziv občinstva. V tokratni Ars humani boste slišali le nekaj iztočnic za razmislek – intervju z režiserko Dano Budisavljević – pripravila ga je Biljana Žikić, odlomke iz zapisa, ki ga je o filmu in odzivu nanj za Jutarnji list zapisala novinarka in pisateljica Slavenka Drakulić, uvodoma pa poročilo, ki ga je o Dnevniku Diane Budisavljević pripravila naša televizijska kolegica, filmska kritičarka Zemira A. Pečovnik.


27.5.2019

Linška Ars Electronica in ljubljanski Sorosev center za sodobne umetnosti

Umetnici Špeli Petrič bodo na Ars Electronici za večletni avtorski opus Soočanja z rastlinskim drugim podelili nagrado za odličnost. Septembrski festival Ars Electronica v Linzu išče vezi med umetnostjo, tehnologijo in družbo, prav tako kot razstava Nadzor, kultivacija, razvoj o delovanju ljubljanskega Sorosovega centra za sodobne umetnosti med letoma 1993 in 1999, ki je do 6. junija na ogled v ljubljanskem Škucu.


17.5.2019

Zgodba o zapravljenem življenju

Goethejeva filozofska tragedija Faust je zaradi svoje kompleksnosti, širokega tematskega razpona in celo nadnaravnih prizorov težko uprizorljiva. A je francoski skladatelj Charles Gounod s svojo glasbeno upodobitvijo Fausta v 19. stoletju dosegel velik mednarodni uspeh in umetniški vrhunec. Opera Balet SNG Maribor drevi premierno predstavlja novo uprizoritev te opere v režiji Piera Francesca Maestrinija in pod glasbenim vodstvom Gianluce Martinenghija. V oddaji pa tudi med drugim tudi o premieri predstave Gnus, besede, reči v Anton Podbevšek Teatru in vokalno-instrumentalni scenski zgodbi Fauvel Lojzeta Lebiča. To lahko jutri v Cankarjevem domu v Ljubljani prvič po nastanku leta 1986 slišite v integralni izvedbi.


9.5.2019

Wole Soyinka: aktivist, zapornik, pisatelj, nobelovec

Wole Soyinka piše v angleščini in danes slovi predvsem kot dramatik in esejist ter vseskozi kot javni intelektualec. Čeprav je v angleško govorečem svetu pridobil na teži in pomenu, potem ko je kot prvi književnik z afriške celine prejel Nobelovo nagrado za literaturo, je mogoče danes – z nekaj zgodovinske distance in ponosa ugotoviti – da so ga poslušalci Radia Slovenija spoznavali še pred njegovimi, recimo jim, slavnimi leti. Na Arsu in Prvem programu Radia Slovenija smo objavljali Soyinkove radijske igre in literarne oddaje, vzporedno so sledile objave pri slovenskih založbah. In ko je Soyinka leta 1986 iz rok švedskih akademikov prejel najprestižnejše literarno priznanje na svetu, so poslušalci in bralci že poznali del njegovega raznolikega ustvarjalnega opusa. Prevajali so ga Janez Gradišnik, Mira Mihelič, Alenka Puhar in Veno Taufer. Decembra lani je Soyinka kot častni gost obiskal puljski knjižni sejem. Del pogovorov z njim je za oddajo Razgledi in razmisleki prevedel Urban Tarman. V oddaji smo objavili tudi odlomek iz Soyinkovega eseja Izgnanstvo v prevodu Nine Zabukovec, ki ga je izdala literarna revija Otočje. Vabljeni k poslušanju! Foto: Urban Tarman.


7.5.2019

Čas, ko se aktivnost ustavi

Mitja Ficko ni znan le kot slikar domišljijskih prizorov, prepletenih z abstrakcijo, temveč tudi kot avtor, ki pogosto stopa v umetniški dialog. Tokrat, na razstavi Time out v ljubljanski galeriji Equrna, sodeluje s kiparjem Borutom Korošcem, ki se predstavlja z zračnimi skulpturami iz žice in rumene penaste gobe. Naslov je izposojen iz športnega sveta, opredeljuje pa čas, ko se aktivnost ustavi, da se pozornost izostri. V oddaji še o dveh razstavah. V muzeju Slovenj Gradec je na ogled razstava Afrika treh muzejev, v galeriji ZDSLU pa odpirajo razstavo ob 100. obletnici rojstva slikarke Alenke Gerlovič. Opozarjamo tudi na teden instrumentov s tipkami, ki ga organizira Akademija za glasbo v Ljubljani. Vir fotografije: galerija Equrna


6.5.2019

Stoletje sanj

S približno štiristotimi prijavljenimi patenti je Peter Florjančič eden najbolj znanih slovenskih izumiteljev, z vznemirljivim življenjem pa verjetno najbolj filmski. Torej ni nenavadno, da njegovo življenje zdaj predstavlja že drugi dokumentarni film, Stoletje sanj režiserja Vena Jemeršiča. Florjančič se doživlja kot hedonist, ki si je z iznajdbami odprl pot do razkošnega in napetega življenja. Rodil se je v hotelirski družini na Bledu, a je pogosto živel v tujini – imel je kar pet državljanstev. Med njegovimi patenti sta recimo pršilec na steklenički za parfum in okvirček za diapozitive, a se ni nikoli ustavil in je dejaven še danes pri stotih letih. V oddaji še o novostih literature za otroke in mladino.


7.9.2017

Peti letni čas

Danes o fotografski razstavi Dejana Mijovića Peti letni čas v Mali galeriji Cankarjevega doma, ter o koncertu v komorni dvorani Kongresa v Gradcu, na katerem bosta nastopila violinist Žiga Brank in pianist Peter Milić. Napovedali bomo tudi pogovorni večer Mediateke RTV Slovenija in Združenja filmskih snemalcev Slovenije, na katerem bodo predstavili digitalizacijo filmskega arhivskega gradiva. Foto: Dejan Mijović.


23.8.2017

Madama Butterfly v Cankarjevem domu

Predstavili bomo prvo od dveh opernih predstav Madame Butterfly, ki jo bo v Cankarjevem domu nocoj izvedel gostujoči ansambel Kitajske nacionalne opere iz Pekinga. Napovedali bomo festival Dnevi poezije in vina, ki se bo uradno začel zvečer na Ptuju, ter se na kratko ozrli na program Festivala Radovljica, ki se je sklenil sinoči. Vabljeni k poslušanju! Foto: Festival Ljubljana.


27.6.2017

Manipulativne besede - členki

Členki so kot besedne vrste manipulativne. Če v stavek vstavimo besede šele, tudi, verjetno, potem lahko sprevrnemo ves stavek. Strokovna besedila zato naj ne bi imela veliko členkov, saj lahko z njimi relativiziramo verodostojnost besedila. O naravi členkov ponovno s prof. dr. Andrejo Žele, avtorico Slovarja slovenskih členkov.


7.4.2017

Žrtev novega življenja

V današnji oddaji o romanu Ilke Vašte Žrtev novega življenja, ki je pri založbi Goga izšel prvič po skoraj šestdesetih letih od nastanka. Ostale teme oddaje pa so esej nigerijske pisateljice Chimamande Ngozi Adichie Vsi moramo biti feministi in novosti Mladinske knjige, med katerimi sta tudi deli nobelovcev - Patricka Modianoja in Isaaca Bashevisa Singerja. Opozorili vas bomo še na Dokumento 14, eno od osrednjih manifestacij sodobne umetnosti; prihajajoče glasbene koncerte in razstave.


14.12.2016

90 let slovenskega Pena

Letos je minilo 90 let od ustanovitve slovenskega Pen centra in ob tej priložnosti je Vlado Motnikar v studio tri nekdanje predsedniki slovenskega Pena: Marjana Strojana, zdaj v vlogi vršilca dolžnosti predsednika, Borisa A. Novaka, zdaj je eden od podpredsednikov Svetovnega Pena, in Vena Tauferja. Pripravlja Vlado Motnikar.


7.1.2016

Štefica Stipančević

Tokrat bomo poslušali posnetek koncerta na katerem je decembra nastopila sopranistka Štefica Stipančević. V okviru koncertnega cikla Mladi mladim Glasbene mladine ljubljanske je izvedla dela Rameauja, Händla, Škerjanca, Lajovica, Faureja, Mozarta in Bellinija.


4.1.2016

Klavirski trio Souffle

Tokrat bomo poslušali posnetek koncerta na katerem so oktobra nastopile violinistka Ana Krpan, violončelistka Katarina Kozjek in pianistka Ana Maria Beguš združene v klavirski trio Souffle. V njihovi intepretaciji bo zvenela glasba Haydna, Škerla in Šostakoviča.


Več epizod
Domov V živo Podkasti Spored Kontakt