Danes v oddaji izpostavljamo zbirko grafik, ki so jih primorski in zamejski umetniki ustvarili v letih od 1951 do 1989. Širši javnosti so na ogled v igralniško-zabaviščnem centru Park v Novi Gorici. Najstarejši matrici v zbirki pripadata Riku Debenjaku, najnovejše grafike pa so akvatinte zamejskega primorskega umetnika Marjana Kravosa. Predstavljamo tudi novo delo zgodovinarke, publicistke in feministke Mance G. Renko, ki je pri svoji založbi No!Press objavila esejistično zbirko Živalsko mesto, v kateri občuteno pripoveduje o svojih svetovih. Znan pa je tudi tekmovalni program letošnjega festivala Borštnikovo srečanje, izbor vrhunskih gledaliških predstav slovenskih in tujih producentov je tokrat izbrala selektorica Ajda Rooss.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Na sporedu dela Dietricha Buxtehudeja, Johanna Sebastiana Bacha, Sylviusa Leopolda Weissa in premierno kantata Superba un dì la rosa Carla Heinricha Grauna v izvedbi tenorista Aca Bišćevića; Baročnega orkestra Thüringenske Filharmonije Gotha-Eisenach in dirigenta Michaela Hofstetterja.
Na sporedu dela Dietricha Buxtehudeja, Johanna Sebastiana Bacha, Sylviusa Leopolda Weissa in premierno kantata Superba un dì la rosa Carla Heinricha Grauna v izvedbi tenorista Aca Bišćevića; Baročnega orkestra Thüringenske Filharmonije Gotha-Eisenach in dirigenta Michaela Hofstetterja.
Franz Schubert je ustvaril več kot kot 600 samospevov, pisal pa je tudi opere ter zborovsko, klavirsko, komorno, sakralno in simfonično glasbo. A prav samospev je na novo osmislil in ga povzdignil na nesluteno umetniško raven. Svet poezije je domiselno povezoval z glasbo. Zanimala so ga dela velikih pesnikov, kot so Goethe, Heine in Schiller, pa tudi pesniška misel danes povsem neznanih avtorjev. V salonih bogatih dunajskih meščanov je Schubert svoje samospeve večkrat izvajal tako, da je spremljal samega sebe. To prakso v zadnjih letih pri nas oživlja tenorist Aco Biščević, ki Schubertove samospeve podaja v vlogi pevca in pianista. V njegovi interpretaciji predstavljamo pet skladateljevih samospevov, ki jih odlikujejo spevna melodika, izviren harmonski stavek in globoka izpovednost.
Violončelist Gregor Fele je član Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, nastopa tudi kot solist in komorni glasbenik. Po končani ljubljanski Akademiji za glasbo se je izpopolnjeval tudi na salzburškem Mozarteumu. Še posebej mu je blizu baročna glasba. Večkrat je oblikoval tudi programe radijskega koncertnega cikla Mozartine, v nedeljo, 2.2.2025, bo na enem od teh koncertov nastopil kot glasbeni vodja in solist.
Napovedujemo novo premiero ljubljanske Opere, v koprodukciji z ljubljanskim Cankarjevim domom bo nocoj na odru Gallusove dvorane zaživela opereta Netopir Johanna Straussa mlajšega, zgodba spletk, nenadnih zapletov in razpletov v razkošnih kostumih, ki jo je režiral Krešimir Dolenčić, glasbeno vodstvo bo v rokah belgijskega dirigenta Ayrtona Desimpelaera. V Slovenski kinoteki se v teh dneh poklanjajo hrvaškemu filmskemu režiserju, scenaristu in producentu Vatroslavu Mimici, ki je režiral vrsto celovečercev, odmevnih tudi v tujini. V kinotečni retrospektivi, ki se začenja nocoj, bo predstavljen tudi z animiranimi in kratkimi igranimi filmi. Krščanska kulturna zveza in Narodni svet koroških Slovencev sta v Celovcu podelila priznano Tischlerjevo nagrado. Prejel jo je dolgoletni vodja Mohorjeve založbe iz Celovca Franc Kattnig za svoje zasluge na založniškem in kulturnem področju.
Tokrat predstavljamo novo kantato Tadeje Vulc Noetove noči, ki so jo po premieri na Koroškem izvedli v Mariboru. V Kopru so se s koncertom poklonili spominu na skladatelja in etnomuzikologa Pavleta Merkuja, v Celju pa so v Narodnem domu zveneli kvinteti za klarinet in godala. Ogledali smo si tudi dve novosti na tujih opernih odrih, v Gradcu so uprizorili Berliozove Trojance, v Trstu pa Mozartovo opero Beg iz Seraja
Na sporedu glasba Ermanna Wolfa - Ferrarija: uvertura in sklepni prizor tretjega dejanja opere Štiri grobijani, Šest bagatel, op. posth. za klavir in Idillio, concertino v A – duru za oboo in orkester, op.15.
Na sporedu dela Bálinta Bakfarka, Marka Rozsavölgyija, Ferenca Farkasa in Béle Bartóka.
Na sporedu dela Bálinta Bakfarka, Marka Rozsavölgyija, Ferenca Farkasa in Béle Bartóka.
Italijanski baročni skladatelj Tomaso Albinoni je bil Izvrsten violinist in zelo produktiven ustvarjalec, ki je napisal več kot osemdeset oper, številne kantate ter veliko inštrumentalnih del: sinfonije, sonate in koncerte. V mnogih je zvok godal povezal s pihali.
Oddajo začenjamo z razstavo latvijske umetnice Agate Lielpetere, ki živi in ustvarja v Sloveniji. V njej se posveča latvijski identiteti in stereotipnim prepričanjem, ki jo zaznamujejo. V oddaji pa več tudi o novem koncertnem ciklu Zvokotok, seriji pogovorov v Gledališču Koper in o novostih, ki jih predstavljamo pred slovesni odprtjem Evropske prestolnice kulture, ki bo februarja v Novi Gorici.
Zasedba Nova Schola Labacensis je decembra 2024 izdala novo ploščo z naslovom Schubertiade – Glasbi. Izbor samospevov, valčkov in inštrumentalnih skladb Franza Schuberta in njegovih sodobnikov predstavlja svojevrsten poklon Schubertovi umetnosti. O najnovejšem projektu pripoveduje umetniški vodja zasedbe, lutnjar, kitarist in filozof Boris Šinigoj.
Izpostavljamo tri prevodna dela, ki so pred kratkim izšla pri Cankarjevi založbi. Med slovenske bralce v prevodu Jedrt Maležič prihaja tretji del trilogije z naslovom Vernon Subutex Virginie Despentes. Alex Capus je švicarski pisatelj, ki piše v nemščini, njegov roman Susanna je prevedla Mojca Kranjc. V zbirki S poti pa je izšla knjiga ameriškega pisatelja Edmunda Whitea z naslovom Pohajalec s podnaslovom Sprehod po pariških paradoksih. V oddaji predstavljamo tudi zgodbe in likovna dela iz depojev Obalnih galerij Piran, razstavo Miscellanea, ki so jo odprli v koprski Galeriji Loža ter zbirko kratkih zgodb z naslovom Gnezda Jerneje Ferlež.
V Anton Podbevšek Teatru v Novem mestu bo ob 20ih premiera predstave Knjiga mojih življenj. Gre za priredbo besedila iz knjige esejev bosansko ameriškega pisatelja Aleksandra Hemona v režiji Ivane Djilas. V dvorani Union v Mariboru bo ob pol osmih 2. koncert Orkestrskega cikla Koncertne poslovalnice Narodnega doma Maribor. Gostoval bo ugledni Komorni orkester iz Züricha, ki bo nastopil s priznano nemško violinistko Arabéllo Steinbacher. V Slovenski filharmoniji pa bo ob 25-letnici svojega delovanja nastopila zasedba tolkalcev Slovenski tolkalni projekt - STOP. Glasbenike je združila želja po kakovostnem komornem muziciranju in raziskovanju novih tolkalnih zvokov.
Tokrat izpostavljamo 28. bienale oblikovanja, ki ga prireja Muzej za arhitekturo in oblikovanje v sodelovanju s Centrom za kreativnost. Rdeča nit bienala je floriografija ali jezik rož, ki preizprašuje različne pomene, ki se skrivajo v rožah. V teku je tudi 35. Ljubljanski mednarodni filmski festival. Med najbolj obiskanimi projekcijami so predpremiere. Med temi je na ogled novi film čilskega režiserja Pabla Larraína o eni najbolj slavnih opernih pevk vseh časov, Marii Callas.
Violinist in profesor na ljubljanski Akademiji za glasbo Volodja Balžalorsky z repertoarjem klasične in sodobne glasbe nastopa na številnih mednarodnih glasbenih festivalih in koncertih po Evropi, Severni Ameriki in Aziji ter snema za mednarodne radijske postaje. Izdal je več zgoščenk in digitalnih albumov. Še posebej dejaven je na področju komorne glasbe. Je član Klavirskega tria Amael in Tria Ritratto dell'amore, ki deluje v neobičajni zasedbi violina, flavta in čembalo. Pred dvema letoma je s to zasedbo nastopil na koncertu festivala Spectrum, takrat je v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma več povedal o svoji umetniški poti.
Tenorist Aco Bišćević se v zadnjih letih vse bolj uveljavlja v različnih produkcijah opernih hiš in festivalov po Evropi, cenjen jje tudi kot poustvarjalec komorne glasbe in pianist. Njegov prožni glas visokega tenorja se odlično izraža v baročnem repertoarju, zato rad tudi raziskuje in izvaja manj znana dela 17. in 18. stoletja ter način petja tenorjev v preteklosti. Leta 2024 je za nemško založbo Accent posnel tri italijanske kantate Carla Heinricha Grauna, plošča je po izidu prejela nominacijo za ugledno Nagrado nemških glasbenih kritikov.
Izpostavljamo baletno premiero v SNG Opera in balet Ljubljana. Priljubljeni balet Don Kihot Ludwiga Minkusa bo zaživel v koreografiji ukrajinskega baletnega prvaka in koreografa Denisa Matvienka. V dvorani Union v Mariboru bo v okviru Orkestrskega cikla Narodnega doma Maribor prvič gostovala Beethovnova filharmonija iz Badna v Avstriji. Med knjižnimi novostmi predstavljamo dramo Antifona ameriške avtorice Djune Barnes, ki jo je prevedel Miklavž Komelj. Termine četrtkove radijske igre na Arsu pa novembra posvečamo Ciklu radijskih iger Duše Počkaj, ki je kot poklon ob stoletnici rojstva te izjemne dramske igralke nastal v Uredništvu igranega programa.