Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V naši dnevni aktualni oddaji o kulturi vas najprej vabimo na komorni koncert Godalnega seksteta Ars, ki bo nocoj v Slovenski filharmoniji. Predstavljamo knjižne novosti založbe Beletrina, med njimi tudi novo delo dramaturginje in pisateljice Eve Mahkovic, ki je znana po eksperimentiranju z različnimi literarnimi oblikami in izrazi. Poročamo še o mednarodnem filmskem festivalu stop animacije StopTrik, ki se danes začenja v Mariboru.
Včeraj so v galeriji Vžigalica odprli razstavo umetnika Dominika Mahniča, ki svoj umetniški opus gradi na dialektiki med klasičnim slikarstvom in avantgardnimi dosežki sodobne tehnologije. Na razstavi z naslovom Krmiljenje čopiča je predstavljen njegov stroj za slikanje, imenovan čopičograf. Kot je povedal umetnik, pri tem izumu ne gre za vprašanje, ali lahko stroj slika, ampak ali lahko on slika s strojem. V oddaji poročamo tudi o dogajanju na mednarodnem kongresu slovenskih muzealcev z naslovom Muzeji, trajnostni razvoj in družbena dobrobit.
V septembru oddaje Humoreska tega tedna posvečamo poljskemu humorju. Magdalena Samozwaniec je bila poljska pisateljica, rodila se je leta 1894 v Krakovu. Pisala je romane, humorne in satirične povesti ter pravljice za otroke. Njeno prvo literarno delo je bila leta 1922 povest Na ustnicah greha. Oddajo smo posneli že daljnega leta 1978, zajema pa tri humoreske iz del Mladost za vse in Ščepec soli, ščepec bližnjih. Prevajalec: Branko Šömen, interpreti: Jana Osojnik, Jerica Mrzel in Srečo Špik, režiser: Hinko Košak, leto nastanka: 1978.
Ne samo da sodobni človek ne najde smisla, tudi trudi se ga ne iskati več, pravi režiser Diego De Breja ob predstavi Plešasta pevka, s katero se drevi začenja nova sezona Mestnega gledališča Ljubljanskega. V oddaji pa tudi o nekaterih razstavah, ki jih pred začetkom največjega mednarodnega knjižnega sejma na svetu odpirajo v Frankfurtu. Povabili vas bomo še na grafični bienale ter predstavili letošnjo dobitnico Arsove lastovke.
V septembru oddaje Humoreska tega tedna posvečamo poljskemu humorju. Priznani poljski pripovednik in dramatik Sławomir Mrożek je bil znan po tem, da je v svojih delih predstavljal slabosti poljske povojne družbe. Kot dramatik je razvil značilen temačno-komični slog, zaznamovan z absurdom. Med njegova najbolj znana dela sodijo zbirka kratkih zgodb Slon iz leta 1957 ter drami Tango in Emigranta, to smo pred kratkim lahko videli na odru ljubljanske Drame. Izbrali smo njegovi besedili iz različnih ustvarjalnih obdobij. Humoresko Kako sem se bojeval je Sławomir Mrożek napisal, še preden je emigriral v tujino, grotesko Zwerg – nemška beseda pomeni škrat, palček – pa je pisatelj napisal v tujini. Interpreta: Karel Brišnik, Damjan Trbovc, prevajalec: Niko Jež, režiserka: Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec: Marko Stopar, tonski mojster: Mirko Marinšek, urednika oddaje: Marko Golja, Ana Rozman, leto nastanka: 2005.
V tokratni oddaji več o novi razstavi slovenskega umetnika Žige Kariža z naslovom Nos in kljun. Uveljavljeni vizualni umetnik, ki deluje na presečišču slikarstva, konceptualne umetnosti in novih medijev, predstavlja risbe in slike z motivom, kot pove že naslov, nosu in kljuna. Izvedeli boste tudi kateri dve slovenski radijski deli sta se uvrstili na tekmovanje Prix Evropa, poročamo pa še o nekaterih otroških in mladinskih knjižnih novosti.
Na več ljubljanskih prizoriščih poteka mednarodni festival kratkega filma Fekk. Raznolik in obsežen program so razdelili v strokovni, pregledni, retrospektivni in tekmovalni. Včeraj pa se je v Ljubljani začel tudi 11. Ne-festival gledališča zatiranih, ki bo potekal do 20. avgusta. Vabimo vas še v Bežigrajsko galerijo 1, kjer nocoj odpirajo razstavo Od skice do lutke, ki jo pripravljajo vsako leto že od leta 1980.
V Čedadu v Furlaniji - Julijski Krajini je konec julija potekal 32. mednarodni festival Mittelfest. Festival, ki ga prirejajo že od leta 1991, predstavlja pomembno stičišče in referenčno prizorišče srednjeevropske uprizoritvene umetnosti. V sklopu festivala je bila 27. julija svetovna premiera predstave Marlene o nemški pevki in igralki Marlene Dietrich, ki je bila v času druge svetovne vojne izrazito antinacistično usmerjena. Predstavo je režiral priznani bosanski režiser Haris Pašović, v glavni vlogi je zaigrala srbska igralka in režiserka Mirjana Karanović. Predstava je nastala v koprodukciji festivala Mittelfest, Narodnega gledališča Sarajevo in East West centra in bo 6. septembra svečano otvorila gledališko sezono 2023/2024 v Sarajevu.
Poplave, ki so ta konec tedna prizadele Slovenijo so poškodovale tudi nekatere kulturne institucije po državi. Ministrstvo za kulturo spremlja stanje na terenu in pridobiva aktualne informacije. Po sedaj zbranih podatkih je voda ponekod vdrla v notranje prostore galerij in muzejev, a umetnin in drugih predmetov ni poškodovala, saj so jih pravočasno umaknili na varno. Podatki o stanju in škodi še niso dokončni zaradi nedostopnosti terena, z Ministrstva za kulturo so sporočili še, da bodo še naprej spremljali stanje in poročali o nastali škodi. V oddaji pa tudi o prijaznejših temah. Znanih je pet pesniških zbirk, ki se potegujejo za letošnjo Veronikino nagrado. Strokovna komisija z Alojzijo Zupan Sosič na čelu je izbrala dela Miriam Drev, Sergeja Harlamova, Ive Jevtić, Nevenke Perne Miklič in Gregorja Podlogarja. Vabimo vas tudi na plesno predstavo Gran Bolero v izvedbi En knap group in Zagrebškega plesnega ansambla.
V oddaji Svet kulture vas vabimo k poslušanju neposrednega prenosa odprtja 147-ih Slavnostnih iger v Bayreuthu. Mesec dni trajajoč festival v mestu na severu Bavarske je eden najpomembnejših kulturnih in družabnih dogodkov v Nemčiji. Na njem uprizarjajo deset zadnjih Wagnerjevih oper oziroma glasbenih dram. Poročamo tudi o razstavi Urbana narava oblikovalk Nataše Grandovec in Martine Obid Mlakar.
Ministrica za kulturo Asta Vrečko si je včeraj ogledala Partizansko bolnico Franja, ki jo je minuli četrtek prizadelo silovito neurje. Od skupno 14-ih lesenih barak so tri povsem uničene, preostale je deroča voda namočila in poškodovala z nanosi mulja. Ministrica je obljubila, da bodo poskrbeli za celovito obnovo tega spomeniškega območja državnega pomena. V oddaji vas vabimo tudi na nocojšnji koncert v sklopu Festivala Ljubljana. Z Orkestrom Slovenske filharmonije bosta na večeru znamenitih opernih odlomkov nastopila ameriška sopranistka Sondra Radvanovsky ter poljski tenorist Piotr Beczała.
V današnji oddaji vas bomo najprej povabili na Festival Ljubljana, kjer se nocoj obeta prava operna poslastica. V Cankarjevem domu bo na ogled Puccinijeva opera Madame Butterfly v izvedbi operne hiše Gledališče La Fenice. Za vse filmoljubce pa se nocoj na ljubljanskem gradu začenja tradicionalni letni kino Film pod zvezdami, ki bo vse do 5. avgusta obiskovalcem ponudil izbor nekaterih najbolj odmevnih filmov pretekle kinematografske sezone, pa tudi pet povsem svežih predpremier in premier. Odprtje bosta zaznamovala dva slovenska filma – celovečerec Jezdeca režiserja Dominika Menceja in kratki film Babičino seksualno življenje Urške Djukič. Prelistali bomo tudi knjižne novsoti založbe Goga.
V oddaji predstavljamo prenovljeno stalno zbirko v Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki. Zadnja postavitev je iz leta 2009, nastala pa je ob 110. obletnici rojstva umetnika. Na ogled je izbor 83 del zbirke, ki sicer obsega več kot 2600 enot. Izvedeli boste tudi več o novih razstavah umetnika Mihe Turšiča v novomeški galeriji Simulaker ter Mitje Ficka v ljubljanski galeriji Kresija. Drevi pa se na Kongresnem trgu v Ljubljani obeta prava Poletna noč. Odprtje letošnjega Festivala Ljubljana bo v znamenju glasbe Tomaža Domicelja, ki letos praznuje 75 let.
Župančičeve nagrade so najvišja priznanja Mestne občine Ljubljana za izjemne stvaritve na področju umetnosti in kulture. Nagrado za življenjsko delo je prejel grafični oblikovalec Ranko Novak, nagrade za dveletno ustvarjanje pa igralka Ajda Smrekar, režiserka Urška Djukić in pisatelj Dušan Šarotar.
Prva oddaja tega tedna prinaša vpogled v sklepni del festivala Kino Otok, ki je letos potekal že devetnajstič po vrsti. V Berlinu so se ta konec tedna začeli Slovenski kulturni dnevi. Tema je čebelarstvo in včeraj je v Muzeju evropskih kultur potekala slovesna otvoritev z razstavo Buzzing Slovenija ali brenčeča Slovenija čebel in ljudi, ki bo odprta do aprila prihodnje leto. V mesecu Evropskih kulturnih dni se Slovenija predstavlja s številnimi okroglimi mizami, literarnimi dogodki, koncerti in predavanji, povsod kot dežela čebelarjev, v tradicionalnem in sodobnem, trajnostnem smislu. Vabimo pa vas tudi na 16. mednarodni festival sodobne klovnade in novega cirkusa KLOVNBUF.
Na velikem odru ljubljanske Drame bo nocoj zaživela še zadnja premiera v tej sezoni. Striček Vanja je po besedah režiserja Janusza Kice ena od najbolj zagonetnih in vznemirljivih dram velikana ruske dramatike Antona Pavloviča Čehova. Igro je na novo prevedla Tatjana Stanič, dramaturginja je Mojca Kranjc.
Oddajo Svet kulture tokrat začenjamo s povabilom na dogodek, s katerim bomo zaznamovali današnji Trubarjev rojstni dan. Utemeljitelju knjižne slovenščine in osrednji osebnosti reformacije na Kranjskem se danes na Trubarjevi domačiji na Rašici poklanjamo z jubilejnim desetim literarnim dogodkom Dom v jeziku. V oddaji poročamo tudi o odprtju Kinodvorišča ter premieri filma Poletje '91 Žige Virca, izvedeli pa boste tudi, kdo so letošnji Levstikovi nagrajenci. Levstikova nagrada je najstarejša povojna založniška nagrada, Mladinska knjiga jo podeljuje od leta 1949. Namenjena je slovenskim pesnikom, pisateljem in ilustratorjem za izvirna leposlovna dela in izvirne knjižne ilustracije za otroke in mladino, ki so bili po mnenju strokovnih žirij najboljši dosežki v preteklih dveh letih in so izšli pri omenjeni založbi.
Joannes Antonius Scopoli je postavil temelje naravoslovne znanosti na Slovenskem. Različne naravoslovne ustanove v Sloveniji so zato združile moči in pripravile številne dogodke ob obletnici. V Prirodoslovnem muzeju so odkrili Scopolijev doprsni kip, Pošta Slovenije je izdala njegovo osebno znamko, v Idriji, v kateri je Scopoli služboval v tamkajšnjem rudniku, pa je bil mednarodni strokovni posvet. Foto (izrez): Wikipedia
V tokratni oddaji najprej nekaj besed o letošnji dobitnici Borštnikovega prstana, Nataši Matjašec Rošker. V svoji bogati umetniški karieri je 56-letna igralka prejela že vrsto priznanj in potrditev, med drugimi nagrado Prešernovega sklada in Borštnikovo nagrado za igro. Na 58. Borštnikovem srečanju, ki bo potekalo med 5. in 18. junijem, pa si bo nadela tudi Borštnikov prstan. V oddaji poročamo tudi o 26. slovenskih dnevih knjige, ki prav tako potekajo v Mariboru ter o tem, da na Tretji program Radia Slovenija – program Ars prihaja zvočna knjiga, posneta po romanu Cirila Kosmača Pomladni dan. Zbirka Slovenski literarni klasiki in sodobniki ZKP RTV Slovenija pod vodstvom Mojce Menart je tako bogatejša za prvo integralno zvočno podobo enega izmed vrhuncev književnosti prejšnjega stoletja, 3. program Radia Slovenija, program Ars, pa za oddaje Odprta knjiga. Nocoj ob 19h, potem pa vsak delavnik, bo namreč dramski igralec Aleš Valič prebiral knjigo Pomladni dan Cirila Kosmača, prvič objavljeno leta 1950 v reviji Novi svet. Gre za pripovedovalca, ki se po petnajstih letih vrne domov v vas ob Idrijci in se spominja preteklih dogodkov.
V tokratni oddaji boste najprej izvedeli, kateri slovenski pisatelji so se znašli v ožjem izboru za nagrado kresnik. Mesec dni pred podelitvijo so tradicionalno razglasili peterico finalistov, ki se potegujejo za prestižni naziv »roman leta«. V nadaljevanju oddaje se bomo preselili v Cannes, kjer trenutno poteka znameniti filmski festival. Povabili pa vas bomo tudi na premiero predstave Poslednji kanček fikcije, ki se nocoj obeta v Slovenskem mladinskem gledališču ter na sejem akademske knjige Liber.ac, ki se je danes začel v Foersterjevem vrtu za Filozofsko fakulteto v Ljubljani. Sejem, na katerem se predstavlja 41 razstavljavcev, vključuje tudi bogat spremljevalni program, ki letos nosi naslov Brez dlake na jeziku.
