Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
37 prispevkov
Mariborska Založba Aristej, majhna, a po družboslovno humanističnem programu prepoznavna založba v slovenskem prostoru praznuje to jesen 30. obletnico ustanovitve. Nekaj informacij o Aristejevem programu je za Svet kulture zbrala Brigita Mohorič. V oddaji pa tudi o razstavi Fragmenti časa: Miroslav Zdovc in fotografska scena v Galeriji Božidar Jakac.
Na odru Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica so uprizorili satirično dramo George Kaplan, nastalo po predlogi sodobnega francoskega dramatika in režiserja Frederika Sonntaga.
Frankfurtski knjižni sejem se preveša v drugo polovico. Eden od izpostavljenih dogodkov našega gostovanja je bil tudi nastop skupine Laibach. Njihovo izvirno simfonično delo Alamut obravnava zgodbo iz Perzije v 11. stoletju, kakor jo je v istoimenskem romanu opisal Vladimir Bartol. Še pred koncertom so ozadje romana osvetlili sodelujoči na okrogli mizi, kako pa lahko z Alamutom povežemo freske slovenskega slikarja Toneta Kralja? Odgovor na to vprašanje lahko slišite v oddaji Svet kulture, v kateri bomo predstavili tudi uprizoritev Kakor v nebesih, simpozij muzealcev in koncert Družinskega abonmaja.
Osrednji dogodek današnjega praznovanja je gala koncert Smfoničnega orkestra RTV Slovenija v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Pred koncertom se lahko udeležite slavnostne podelitve lastovke, 32. natečaja za najboljšo kratko zgodbo, kjer boste izvedeli, katera izmed njih je letos najbolj navdušila žirijo. V Stari mestni elektrarni v Ljubljani pa bo danes premiera predstave Zadnji Hamlet režiserke Lee Kukovičič. Pestro bo tudi v Mariboru, kjer se bo z otvoritvenim koncertom začel Festival Maribor. Vabljeni k poslušanju!
Na Novi pošti Slovenskega mladinskega gledališča in Maske Ljubljana bo premierna uprizoritev dokumentarne predstave Punce v režiji Tjaše Črnigoj. V hiši kulture v Pivki in na spletu pa si bo mogoče ogledati razstavo Zeleno, ki te ljubim modro, na kateri se s svojimi deli predstavlja šest oziroma sedem umetnikov s Pivškega in Kočevskega. Vabljeni k poslušanju!
V Novi Gorici se danes odpre Gotropolis, tridnevni mednarodni festival uprizoritvenih umetnosti, ki ponuja gledališke, multimedijske, plesne in cirkuške predstave. Festival se bo začel z uličnim sprevodom, ki bo obarval mestne ulice, parke in trge. V Ljubljani pa si bo v Križevniški cerkvi mogoče ogledati razstavo umetniških del sicer pokojnega kiparja Vojka Štuheca, razstava ima naslov Hommage á Vojko Štuhec: Pet let kasneje. Vabljeni k poslušanju!
V mestu Radovljica bo tudi letos glasbeni festival, 41. Festivala Radovljica, ki že vrsto let to srednjeveško mesto oživi s pestrim programom stare glasbe. Z jutrišnjim dnem pa bo festivalsko obarvan tudi Maribor, saj bo vse do konca avgusta tam 34. Poletni lutkovni festival.
V Novi Gorici se danes s koncertom slovenske zasedbe Širom in francoske folk zasedbe CRIMI odpira 12. edicija čezmejnega festivala Glasbe sveta. Festival predstavlja pester mednarodni glasbeni program ter se osredotoča na raznolike glasbene tradicije in prakse. Na Blejskem gradu pa si bo vse do 15. septembra mogoče ogledati razstavo Jože Plečnik na Gorenjskem: včeraj-danes- jutri, ki je posvečena lanskoletni 150-letnici njegovega rojstva. Danes ob 21. uri pa si bo na Trgu Evrope, na stičišču Gorice in Nove Gorice, mogoče ogledati tri filme. Vabljeni k poslušanju!
71. Festival Ljubljana že nekaj časa pestri kulturno dogajanje v slovenski prestolnici, tokrat izpostavljamo nastop sopranistke Ane Netrebko in tenorista Yusifa Eyvazova. V Slovenskem etnografskem muzeju si je te dni mogoče ogledati fotografsko razstavo iz arhiva kulturne dediščine Egipta in zahodnega Sredozemlja. V Novem mestu se začenjajo Poletni filmski večeri, v Kranju pa se v Prešernovi hiši odpira razstava, namenjena 140. obletnici obiska Franca Jožefa I. na Gorenjskem. Vabljeni k poslušanju!
Festival kulture Kostanjevica (FKK) poteka že šesto leto zapored in ponuja pisan gledališko-glasbeni program, s katerim decentralizira slovenski kulturni prostor. V multimedijskem centru Kibla v Mariboru si je še vedno mogoče ogledati abstraktne likovne podobe slikarke Nike Zupančič, na današnji dan pa obeležujemo 100. obletnico rojstva pomembne slikarke in ilustratorke Rože Piščanec. V Divači pa bo danes zvečer potekala prireditev Poklon Janezu Hočevarju, ki mu bo sledila filmska projekcija Kavarna Astoria režiserja Jožeta Pogačnika. Vabljeni k poslušanju!
La Fura dels Baus je priznana barcelonska gledališka skupina, ki vključuje elemente uličnega gledališča, povezuje glasbeno, dramsko in celo digitalno umetnost. V Ljubljani njihovi spektakli niso novost, umetniki pa se bodo tokrat prvič predstavili z delom Biti ali ne biti. Gledališka skupina, ki je znana po kršenju začrtanih meja med občinstvom in nastopajočimi, bo za letošnji festival pripravila vizualni spektakel. Kakšno uprizoritev lahko pričakujemo, je pojasnil režiser Carlus Padrissa: “Kot je rekel naš referenčni avtor predstave Antonin Artaud, bomo igrali v treh dimenzijah, v x, y in z. A to nam bo omogočilo, da ne bomo performirali zgolj v teh treh dimenzijah, ampak bomo za osnovo zgodbe uporabili energijo, ki se bo akumulirala na odru. Občinstvo bo v središču prostora in predstave.” Navdih za predstavo umetniki črpajo iz Shakespearjevega Hamleta, del besedila sledi dramski predlogi, vendar so umetniki za potrebe sodobne uprizoritve vanj vnesli tudi citate in misli Antonina Artauda. Kot je povedal režiser predstave, so se ustvarjalci osredotočali predvsem na pogled občinstva: “V tej predstavi nimamo žive glasbe ali orkestra, kar nam omogoča, da za performiranje izkoriščamo zvok odra, zvok občinstva in druge elemente, vse to pa bo integrirano v naši glasbeni produkciji. Poglavitni namen te predstave je ustvariti potopitveno izkušnjo za gledalce. Tu ne govorimo zgolj o dogajanju in nastopanju, temveč o videu.” Umetniki si bodo za potrebe celostne izkušnje pomagali z vizualnimi projekcijami. V želji, da bi se gledalci popolnoma potopili v njihov virtualno domišljijski svet, so pripravili 360 stopinjski video, ki bo omogočal virtualno in interaktvino izkušnjo. Interakcijo pa bo omogočal tudi sam konec predstave: “To pomeni, da bomo vprašali občinstvo, za katero predvidevamo, da pozna to delo, kašen konec zgodbe si želi in predstavo bomo končali glede na odločitev občinstva.” Po vizualno potopitveni izkušnji se bo skupina La Fura dels Baus predstavlla še z gledališko adaptacijo Beethovnove Simfonije št. 6, “Pastoralne”, ki jo režiser preimenoval v Pastoralo za planet. Vanjo je vključil glasbo skladateljev in skladateljic, ki so na Beethovna vplivali ali pa so črpali iz njegovih del. Za glasbeno plat bo poskrbel Simfonični orkester RTV Slovenija, scenografija pa bo sestavljena iz utopičnih in futurističnih vizualij, ki bodo nagovarjale razmerje med človekom in naravo. Foto: Festival Ljubljana
Nataša Burger, gledališka in filmska igralka, je v Knjižnici MGL pred kratkim izdala knjigo Igrati (se). V njej razgrne svoje profesionalne in intimno filozofske poglede na igralsko umetnost, predstavi pa tudi nekaj vaj za igralke in igralce. Igralski poklic je zanjo neločljivo povezan z življenjem, zahteva nenehno prevpraševanje lastnega jaza, avtentičnosti in razreševanje notranjih konfliktov. Ob izdaji knjige smo Natašo Burger povabili pred mikrofon. Vabimo vas k poslušanju! foto: mgl.si
V Mini teatru mesec maj začenjajo s politično temo. V režiji Ivice Buljana bo premierno uprizoritev doživela drama Angeli v Ameriki. V njej ameriški dramatik Tony Kushner tematizira epidemijo aidsa na začetku 80-ih let 20. stoletja in njegove politične vplive na manjšino gejevske skupnosti. Predstavljamo tudi mladinske in otroške knjige, to so: Moja babi Jana de Kinderja, Kaj pa, če me pogoltne kit? Susanne Isern, Nič več kot prej Manke Kremenšek Križman, Gora odmevov Lauren Wolk in Žabci Dore Kaštrun. Od 3. do 9. maja pa si je v Kinodvoru mogoče brezplačno ogledati pet filmov, ki so bili uvrščeni v ožji izbor za nagrado občinstva LUX.
V oddaji se posvetimo dogajanju v Leipzigu, ki je ta teden postal mednarodno literarno stičišče pisateljev, pisateljic ter založniških hiš. Na mednarodnem knjižnem sejmu bo mogoče najti dela slovenskih avtorjev in avtoric, na sejemskih dogodkih bodo med drugimi sodelovali tudi Miljana Cunta, Gregor Podlogar in Stanka Hrastelj. V nadaljevanju lahko prisluhnete , kakšen pečat je na Radiu Slovenija pustila dolgoletna novinarka, prevajalka in filmska kritičarka, Rapa Šuklje. Na današnji dan je namreč minilo sto let od njenega rojstva.
Vtise po premieri intimne, a tesnobne družinske drame Pet vrst tišine angleške igralke in dramatičarke Shelagh Stephenson v režiji Maše Pelko je strnila Ana Lorger. Shelagh Stephenson: Pet vrst tišine Five Kinds of Silence, 1996 Intimna drama / Prva slovenska uprizoritev Prevajalka Irena Duša Draž Režiserka Maša Pelko Dramaturginja Tereza Gregorič Koreograf in asistent režiserke Klemen Janežič Lektorica Anja Pišot Scenografinja Sara Slivnik Kostumografinja Tina Bonča Avtorica glasbe Mateja Starič Oblikovalec svetlobe Uroš Gorjanc Strokovne sodelavke Tanja Pipan, Maja Plaz, Jasna Podreka, Polona Selič – Zupančič Igrajo Ivana Percan Kodarin, Anuša Kodelja k. g., Marjuta Slamič Foto: Peter Uhan https://www.sng-ng.si/repertoar/premiere/2021082609264833/
Branje je užitek, knjige pa so pot do znanja in priložnost, da postanemo boljši ljudje, je misel letošnjih dogodkov na 26. slovenskih dnevih knjige, ki potekajo v Mariboru. Večdnevni literarni program se je začel z razglasitvijo nominirank in nominirancev nagrade Vasje Cerarja, festival se bo zaključil naslednji torek. Pomlad pa zaznamujejo tudi knjižne novosti pri Mladinski knjigi – v oddaji se bomo posvetili romanu in dvema novima pesniškima zbirkama. Na današnji dan, ki je hkrati tudi svetovni dan spomenikov in spomeniških območij pa bodo drevi v Tehniškem muzeju Slovenije odprli razstavo ob stoletnici prvega preleta južnega Atlantika.
Pri Knjižnici Mestnega gledališča ljubljanskega sta izšli dve novi deli. Igrati (se) igralke Nataše Burger in knjiga z naslovom Moč igralca Ivane Chubbuck v prevodu Jedrt Maležič. Prevodno delo je namenjeno študentom in študentkam gledališke ter filmske igre, premisleki o igri Nataše Burger pa tudi širšemu občinstvu. Obe knjigi sta nastali pod peresom izkušenih igralk, ki skozi igralsko prizmo prihodnjim generacijam širita svoje metode, znanje, doživljanje in občutek sveta. V njem, kot pravi Nataša Burger, marsikdaj lahko opazimo, da v svetu velikokrat nismo mi tisti, ki igramo vloge, temveč one igrajo nas. Izrez grafik, vir Knjižnica MGL
Čeprav se ideja romantične ljubezni dandanes morda zdi zastarela, njene nedosegljive ideale in predstave v sodobni družbi še vedno marsikdaj ohranjamo in jih reproduciramo. Roman Ljubimki Elfride Jelinek, avstrijske pisateljice in Nobelove nagrajenke, ki se neposredno ukvarja prav z romantično ljubeznijo, se bo v posodobljeni in dramatizirani obliki utelesil na odru Slovenskega mladinskega gledališča v režiji Nine Ramšak Marković. Roman, ki ga je za potrebe gledališke uprizoritve priredil dramaturg Milan Ramšak Marković, v ospredje postavlja življenje dveh žensk, Brigite in Pavle. Čeprav Brigita prihaja iz mestnega, Pavla pa iz vaškega okolja, se njuni zgodbi povežeta prav pri vprašanju ljubezni. Ta pa je tudi ekonomsko in materialno pogojena. Romantična ljubezen, ki jo dandanes lahko najdemo v raznoraznih filmih in televizijskih serijah, je aktualna tema, s katero se je poistovetila igralska zasedba in v katero je režiserka vpela tudi kontekst kapitalizma in razrednih razlik. Kritični pogled na romantično ljubezen, ki ni več razumljena zgolj kot nedolžno čustvo, bo mogoče videti na odru Slovenskega mladinskega gledališča. Foto: Ivian Kan Mujezinović, vir: Slovensko mladinsko gledališče, izrez fotografije
Zala Dobovšek, dramaturginja in teatrologinja, znana tudi po svojem preciznem kritičnem pisanju, se je v času svojega doktorskega študija ukvarjala s temo vojne in gledališča. Svojo disertacijo je preoblikovala v knjigo, ki jo je lansko leto izdala pri Knjižnici Mestnega gledališča ljubljanskega. V knjigi Gledališče in vojna je avtorica raziskala gledališko produkcijo, ki je nastajala v obleganem Sarajevu, ter obravnavala predstave Oliverja Frljića, ki je travmo vojne tematiziral v obdobju, ko je ta že minila. Zala Dobovšek je poleg zgodovinske analize v svojo raziskavo vstopila tudi s teoretskega vidika. V oddaji Oder lahko prisluhnete njenemu razumevanju političnosti gledališča in njegovimi estetsko etičnimi razsežnostmi. Foto: MGL
Mestno gledališče ljubljansko bo stopilo v novo leto v znamenju gledališke klasike, prilagojene za današnji čas. Monoprojekt bo premierno utelesil igralec Sebastian Cavazza, ki si je zamislil, prevedel in interpretiral dramsko besedilo Shakespeare angleškega avtorja Stevena Berkoffa. V besedilu Shakespeare Berkoff v središče postavi le zlobne dramske osebe v Shakespearjevih besedilih. Britanski filmski režiser, dramatik in igralec je med drugim tudi eden izmed predstavnikov gledališča "v fris". Monoprojekt ima tri vsebinske ravni, zadnji dve, torej avtorjev odnos do besedila in osebni odnos do negativnih dramskih likov, so med procesom dela morali spremeniti, saj Sebastijan Cavazza v predstavi izraža svoja stališča in se odmika od izvirnega besedila. Tudi humor je spremenjen in prilagojen slovenskemu občinstvu. V uprizoritvi so se odločili za kombinacijo verificiranega besedila ter pogovornega jezika, scenski elementi pa so stilizirani. Shakespeare Stevna Berkoffa je prva uprizoritev v Sloveniji, Shakespearovi zlobneži pa zaradi svoje kompleksnosti soustvarjajo prav poseben gledališki žanr. Foto: Peter Giodani / MGL