Iskanje
Španski pesnik in Nobelov nagrajenec Juan Ramón Jiménez je bil prepričan, da z učenjem novega jezika pridobimo novo dušo. Mogoče ta njegova misel še posebej velja za koptski jezik, zadnjo razvojno stopnjo egipčanskega jezika, ki se uporablja predvsem kot liturgični jezik Koptske cerkve. Od novembra se koptščine lahko učite na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer so pripravili brezplačni tečaj. V prejšnji oddaji smo osvetlili zgodovino koptskega jezika, tokrat pa se bomo osredotočili na njegovo poučevanje. Gostje so dr. Jan Ciglenečki z Odseka za egiptologijo in koptologijo Centra za bližnjevzhodne študije na Filozofski fakulteti v Ljubljani, Jošt Martinčič, študent drugega letnika magistrskega študija primerjalnega jezikoslovja in francistike na Filozofski fakulteti, in Dominik Krapež, ki na Univerzi Ludwiga Maximilliana v Münchnu na izmenjavi študira koptščino na tamkajšnjem Inštitutu za egiptologijo in koptologijo.
19 min • 09. 12. 2025
Koptščina je zadnja razvojna stopnja egipčanskega jezika, ki se uporablja predvsem kot liturgični jezik Koptske cerkve. Sodi med najstarejše že žive jezike. Francoski jezikoslovec Jean-François Champollion, ki je razvozlal egipčanske hieroglife, je zapisal, da je koptščina najpopolnejši in najbolj premišljen jezik, kar jih pozna. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani so pripravili brezplačni tečaj koptščine, nastaja pa tudi prva koptska slovnica v slovenskem jeziku. Gostje: dr. Jan Ciglenečki z Odseka za egiptologijo in koptologijo Centra za bližnjevzhodne študije na ljubljanski Filozofski fakulteti, Jošt Martinčič, študent drugega letnika magistrskega študija primerjalnega jezikoslovja in francistike na ljubljanski Filozofski fakulteti in Dominik Krapež, ki na Univerzi Ludwiga Maximilliana v Münchnu na izmenjavi študira koptščino na Inštitutu za egiptologijo in koptologijo.
18 min • 01. 12. 2025
Geslo letošnjega 41. Slovenskega knjižnega sejma je: Branje je potovanje. Iz Arsovega studia smo potovali po knjižnem sejmu in skozi zanimive nove izdaje. Prva, ki smo jo predstavili, je delo znamenite svetovne popotnice Alme Karlin. Njeno rojstno Celje je letos tudi mesto v gosteh knjižnega sejma. Pisateljičino drugo ime je bilo Maksimilijana – dobila ga je po zavetniku Celja, svetem Maksimilijanu. Roman o tem svetniku (Maksimilijan Celjski) je napisala leta 1938, prvič pa je izšel letos. Prevedla ga je Jerneja Jezernik. S prevajalko smo se pogovarjali o Alminem pisanju tega romana skozi prizmo njenega iskanja resnice; pisanju v letu 1938, ko so se nad Evropo zbirale temne sence nacifašizma; in drugih zanimivostih iz Alminega življenja. Prevajalka je povedala, da se je novinarka Anne Marie Kraatz leta 1934 odpravila na dolgo pešačenje iz Finske do Celja. Tam je naredila intervju z Almo Karlin in pri njej potem ostala devet mesecev.
14 min • 27. 11. 2025
Brati ali ne brati v angleškem jeziku, to ni več vprašanje, saj se branje knjig v tem jeziku ne povečuje le v manjših državah, kot je Slovenija, ampak tudi v večjih, kot je Nemčija. Vprašanje pa je, kaj prinaša ta kulturna sprememba in koliko bi morali biti zato zaskrbljeni. Bi moralo biti geslo prihodnjega knjižnega sejma Berem v slovenščini? O tem v oddaji Studio ob 17-ih, ki jo bomo izvedli v neposrednem prenosu s Slovenskega knjižnega sejma. Gostje: Janez Miš, ustanovitelj založbe Miš in predsednik upravnega odbora Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev; Srečko Mrvar, direktor založbe Učila; dr. Miha Kovač, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani; dr. Samo Rugelj, direktor založbe Umco.
49 min • 25. 11. 2025
Gost oddaje je dr. Matej Meterc, glavni urednik Slovarja pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov. Njegovo delo paremiologa je pravo detektivsko delo, saj odkriva množico pomenov, ki jih vsebujejo pregovori, reki, velerizmi, antipregovori, vraže ... Med najtršimi orehi, s katerimi se srečuje, je pregovor Dolga ljubezen, gvišna bolezen, saj ni popolnoma jasno, kaj vse lahko pomeni (ponovitev).
19 min • 18. 11. 2025
Ali nam srce bije v ritmu naših korakov? To se je spraševal Samo Rugelj, ko je izbral naslov za svojo novo knjigo En korak, en utrip srca. Knjiga prinaša tako osebne zgodbe o osvajanju maratonov kot tudi vpogled v zgodovino tega mitskega izziva. Rugelj je prvi maraton pretekel s svojim očetom, psihiatrom Janezom Rugljem, štiri desetletja pozneje ga je osvojil s sinom Janom. Za 50. rojstni dan pa je njegova žena tekla skupaj z njim na 50 kilometrov. Pravi, da je bilo to zanj najlepše darilo.
11 min • 13. 11. 2025
Film Belo se pere na devetdeset režiserja Marka Naberšnika, eden izmed najbolj pričakovanih slovenskih filmov v zadnjem času, bo zvečer odprl 36. Ljubljanski mednarodni filmski festival − Liffe. Direktor festivala Simon Popek med slovenskimi filmi poudarja tudi prvenec Ester Ivakič z verjetno najdaljšim slovenskim naslovom: Ida, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo. Napovedali bomo tudi gledališki premieri Konkvistakon, In mnogi drugi. Povabili vas bomo tudi v Arsov Art Atelje, na koncert iz cikla Odkritja 26, ki bo ponudil delo slovenske skladateljice, klasika nove glasbe in novost, ustvarjeno prav za ta večer.
17 min • 12. 11. 2025
Lektor ni jezikovna policija, ampak partner avtorju – prvi bralec, ki mu pomaga do jasnega in učinkovitega sporočila, pravi Kristina M. Pučnik, predsednica Lektorskega društva Slovenije. Kristina M. Pučnik že 20 let poklicno deluje kot lektorica. Pravi, da ne bi počela nič drugega, saj je v poklicu, v katerem dela kot samozaposlena, izjemno zadovoljna. K pogovoru smo jo povabili ob nedavno sprejetem Etičnem kodeksu in poklicnih standardih Lektorskega društva Slovenije. Pogovarjali smo se tudi o širšem odnosu javnosti do lektorjev. Povedala je, da se ljudje primejo za usta, ko izvedo, kaj je po poklicu.
19 min • 11. 11. 2025
Anja Kamenarič, mlada raziskovalka s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, je izvedla obsežno mednarodno raziskavo o uporabi umetne inteligence v založništvu. V njej je sodelovalo več kot 250 strokovnjakov iz 30 držav. Izsledke je predstavila na nedavnem Mednarodnem prevajalskem simpoziju Društva slovenskih književnih prevajalcev. Predstavitvi je dala naslov Pametni prevod ali prevara? Kaj o umetni inteligenci menijo založniki (Foto: Mohamed_hassan / Pixabay).
20 min • 04. 11. 2025
Ali lahko narečje nasmeji bolj kot tisoč šal? Slovenski komiki, ki izvajajo standup, ne nastopajo le s šalami, temveč tudi z jezikom oziroma narečjem. Včasih pa se celo zdi, da že samo narečje doseže komičen učinek. Kako slovenski standupovci z narečjem gradijo identiteto in komičnost? To vprašanje je bilo v ospredju analize Govor in narečna identiteta pri slovenskih izvajalcih standupa, ki jo je pripravila Ina Poteko, asistentka na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete v Ljubljani. Rezultate je predstavila na mednarodnem znanstvenem simpoziju Govor. Glas. Identiteta, ki je bil izveden na akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. (Foto: Tumisu / Pixabay).
18 min • 28. 10. 2025
Letos praznujemo 100. obletnico rojstva velikega klasika slovenskega stripa in animiranega filma Mikija Mustra, očeta Zvitorepca, Trdonje, Lakotnika in drugih risanih junakov, ki so zaznamovali otroštvo številnih rodov. V Mestnem muzeju Ljubljana bo na ogled razstava o umetnikovi življenjski in ustvarjalni poti. Na ogled bodo izvirna dela in dokumentarni portreti.
1 min • 21. 10. 2025
Med izstopajočimi dogodki Frankfurtskega knjižnega sejma je bil pogovor med dobitnico Nobelove nagrade za mir leta 2021, filipinsko novinarko Marijo Ressa, in nekdanjim generalnim sekretarjem Nata Jensom Stoltenbergom. Naslov pogovora je bil Moč, mediji in človekove pravice – demokracija v geopolitičnih pretresih (Foto: Gian-Luca Heiser / Frankfurter Buchmesse).
3 min • 20. 10. 2025
V Frankfurtu se vse do nedelje zbirajo predstavniki svetovne založniške industrije. Ta največji dogodek v založništvu daje tudi pogled v usmeritve knjigotrštva. Evropejci na leto kupimo kar dve milijardi in pol knjig. Po drugi strani pa skoraj polovica Evropejcev ne bere, ker jih knjige ne zanimajo. Nekaj dogajanja na sejmu ob reki Majni bomo zdaj pregledali z Aleksandrom Čobcem, ki ga je v Frankfurt poklical Rok Valenčič.
6 min • 16. 10. 2025
S kombinacijo šestih pikic, razporejenih v liku pravokotnika, je mogoče zapisati skoraj vse. Tudi arabščino. V tem genialnem izumu pišejo Kitajci. Zakaj se je brajica ali brajeva pisava izkazala za najboljšo pisavo za slepe in slabovidne, da jo uporabljajo v 133 jezikih? V zgodovini je bilo sicer veliko poskusov, pa vendar je brajica postala v 200 letih razširjena metoda branja in pisanja ter simbol neodvisnosti in enakopravnega vključevanja slepih v širšo družbo. Gost oddaje je Dušan Brešar, avtor knjige Dotik besed, zgodovina opismenjevanja slepih in slabovidnih (foto: Pixabay / BlenderTimer).
19 min • 14. 10. 2025
V Nemčiji se začenja Frankfurtski knjižni sejem, ki velja za središče svetovnega knjižnega založništva. Sejem ob reki Majni je tudi platforma za menjavo idej. Letos bo v ospredju prostor dialoga v času globalnih napetosti. Med izpostavljenimi glasovi sejma bodo dobitnica Nobelove nagrade za mir leta 2021, filipinska novinarka Maria Ressa, nekdanji generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg, Palestinec Mahmoud Muna, ki je znan kot knjigarnar iz Jeruzalema. V Frankfurtu sicer pričakujejo več kot tisoč avtorjev in razstavljavcev iz 92 držav ter strokovnjake iz kar 140 držav, tudi Slovenije.
1 min • 14. 10. 2025
Osemdeset let po koncu druge svetovne vojne in povojnih pobojev postaja narodna sprava iz leta v leto težavnejša. Čeprav se zdi, kakor da smo na začetku, včasih celo, kakor da se nikamor ne premaknemo, pa se pot narodne sprave ni zaustavila. Med različnimi pobudami bomo izpostavili civilno gibanje Pomiritev, ki spodbuja k neposrednemu osebnemu odpuščanju, in Izjavo Slovenske akademije znanosti in umetnosti o slovenski spravi, ki spodbuja k soglasju o vojnih in povojnih dogodkih na etični ravni. Pogovor je bil prvič objavljen v oddaji Ars humana. Gostje: akad. Peter Štih, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti, soavtor izjave o slovenski spravi; Peter Hribar, nečak umorjenih lastnikov gradu Strmol in pobudnik gibanja Pomiritev; dr. Katarina Kompan Erzar, psihoterapevtka.
52 min • 08. 10. 2025
Osemdeset let po koncu druge svetovne vojne in povojnih pobojev postaja narodna sprava iz leta v leto težavnejša. Čeprav se zdi, kakor da smo na začetku, včasih celo, kakor da se nikamor ne premaknemo, pa se pot narodne sprave ni zaustavila. Med različnimi pobudami bomo izpostavili civilno gibanje Pomiritev, ki spodbuja k neposrednemu osebnemu odpuščanju, in Izjavo Slovenske akademije znanosti in umetnosti o slovenski spravi, ki spodbuja k soglasju o vojnih in povojnih dogodkih na etični ravni. Gostje: akad. Peter Štih, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti, soavtor izjave o slovenski spravi, Peter Hribar, nečak umorjenih lastnikov gradu Strmol in pobudnik gibanja Pomiritev, in psihologinja dr. Katarina Kompan Erzar.
52 min • 06. 10. 2025
UIzi prevedeno je lahko hitro UIzi zgrešeno, je osrednje sporočilo jezikovne kampanje, ki se začenja ob mednarodnem dnevu prevajanja. Raba umetne inteligence je sicer lahka in enostavna, vendar je lahko tudi nezanesljiva. Sedem strokovnih združenj in tri slovenske univerze bodo v mesecu oktobru javnost opozarjali na izzive sodobnega časa, pomembno vlogo in vidnost jezikovnih poklicev ter družbeno odgovornost za razvoj slovenskega jezika, kulture in prihodnje jezikovne politike. Kako bodo bili ta boj, ki se včasih zdi kot boj z mlini na veter? Gostji sta Tanja Petrič, predsednica Društva slovenskih književnih prevajalcev, in Nataša Hirci z Oddelka za prevajalstvo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.
19 min • 30. 09. 2025
Ukrajinski pisatelj, pesnik, esejist in prevajalec Andrij Ljubka je po ruski invaziji leta 2022 opustil pisanje. Zdelo se mu je, da je vse, kar je počel pred vojno, med vojno postalo nekoristno in brez smisla. Zato si je obljubil, da bo nadaljeval po koncu vojne in se posvetil konkretni pomoči. Organiziral je selitve kulturnih ustvarjalcev z območja bojev v mirnejše dele Zakarpatja in zbiral denar za terenska vozila za fronto. Pri tem je bil zelo uspešen. Potem pa je ugotovil, da se vojna še ne bo kmalu končala, pa tudi, da mu ljudje zaupajo, ker je pisatelj. Ljubka živi v mestu Užgorod, ki leži ob meji s Slovaško. Ob njegovem gostovanju na festivalu Mesto knjige v Novi Gorici v sklopu programa Evropske prestolnice kulture smo se z njim pogovarjali o književnosti, vojni in upanju (Na fotografiji je Andriy Ljubka ob obisku Nove Gorice, vir: osebni arhiv).
18 min • 25. 09. 2025
Jezik je eno izmed najboljših orodij pa tudi orožij, ki jih ima človek. To se še posebej kaže v sodni dvorani, kjer lahko jezikovna usposobljenost sodelujočih močno vpliva na razsodbo. Jezikovna usposobljenost je lahko tudi pogoj zakonitosti sojenja. Kaj pa se zgodi, ko se začne jezik zapletati že pri samih zakonih? Ker so nejasni zaradi nedovršnih glagolov in množinskih oblik. Gostji oddaje sta Manja Skočir in Mojca Plesničar z Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, soavtorici prispevka Jezik na zatožni klopi: natančnost, razumljivost in izzivi razlage pravnega pomena v kazenskem pravu. Prispevek sta predstavili na konferenci Razumeti pravo: jezikovna dostopnost kot temelj enakopravnosti, ki je nedavno potekala na Pravni fakulteti v Ljubljani (Foto: Pixabay).
20 min • 23. 09. 2025
