{"links":{"first":"https://ars.rtvslo.si/api/post?categories=1&hide_future=false&include=featured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=1","last":"https://ars.rtvslo.si/api/post?categories=1&hide_future=false&include=featured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=42","next":"https://ars.rtvslo.si/api/post?categories=1&hide_future=false&include=featured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=2","prev":null},"data":[{"type":"Post","id":"82447","attributes":{"wp-id":638091,"date":"2020-07-15T16:10:58+02:00","modified":"2020-07-15T16:10:58+02:00","slug":"od-nikoder-do-nikamor","post-type":"post","title":"Od nikoder do nikamor","link":"https://ars.rtvslo.si/api/wp/2020/07/od-nikoder-do-nikamor/","content":"

Če se kdaj zapeljete po kolesarski stezi ob večni poti v Ljubljani, se pravzaprav vozite po trasi nekdanje pionirske železniške proge. Ob razstavi o tej so zapisali, da se je začela zunaj mesta, pol ure stran od zadnje postaje tramvaja.
\nVodila je od travnika do polja. Proga od nikoder do nikamor, na koncu katere potnike čaka ne-kraj. Za potnike in pionirje, ki so jo upravljali, je kraj bil sam vlak. Pionirska proga, svojevrsten vzgojni projekt, je med letoma 1948 in 1954 delovala na obrobju tedanje Ljubljane – med Podutikom in Vičem in se ni stikala s kakšno drugo javno linijo. Ta edinstven in danes težko zamisljiv projekt je v ospredju razstave skupine Nonument Od nikoder do nikamor v Zgodovinskem atriju ljubljanske Mestne hiše. Prispevek Ize Pevec.

","excerpt":"Razstava o pionirski železniški progi v nekdanji Ljubljani","featured-media-id":20972,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/ars/174706441","abovetitle":"","subtitle":"Razstava o pionirski železniški progi v nekdanji Ljubljani","category-text":"False","permalink":"2020/07/od-nikoder-do-nikamor/","show-start":"2020-07-15T02:10:00+02:00","show-end":null,"audio-length":"293","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/07/15/OdnikoderdonikamorRazstavaopionirskieleznikiprogivnekdanjiLjubljani4836798.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174706441","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"1"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"59"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"20972"},"links":{"related":"https://ars.rtvslo.si/api/media/20972"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"82445","attributes":{"wp-id":638052,"date":"2020-07-15T12:10:56+02:00","modified":"2020-07-15T12:10:56+02:00","slug":"novoodkrita-tartinijeva-dela-na-plosci-godalnega-kvarteta-tartini","post-type":"post","title":"Novoodkrita Tartinijeva dela na plošči Godalnega kvarteta Tartini","link":"https://ars.rtvslo.si/api/wp/2020/07/novoodkrita-tartinijeva-dela-na-plosci-godalnega-kvarteta-tartini/","content":"

Občina Piran, organizatorji projekta Tartini 250 in Založba kakovostnih programov RTV Slovenija pripravljajo drevi ob 20,00 v Vili Tartini v Strunjanu predstavitev plošče Godalnega kvarteta Tartini, ki je na nosilce zvoka iz rokopisov ovekovečil štiri sonate piranskega Mojstra narodov, najdene med arhivi njegove zapuščine v Padovi.

","excerpt":"Godalni kvartet Tartini bo po drevišnji predstavitvi zgoščenke v Strunjanu Tartinijeve sonate predstavil tudi koncertno, jutri pa bo z njimi nastopil še v križnem hodniku minoritskega samostana v Piranu","featured-media-id":1363,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/ars/174706382","abovetitle":"","subtitle":"Godalni kvartet Tartini bo po drevišnji predstavitvi zgoščenke v Strunjanu Tartinijeve sonate predstavil tudi koncertno, jutri pa bo z njimi nastopil še v križnem hodniku minoritskega samostana v Piranu","category-text":"False","permalink":"2020/07/novoodkrita-tartinijeva-dela-na-plosci-godalnega-kvarteta-tartini/","show-start":"2020-07-15T02:00:00+02:00","show-end":null,"audio-length":"89","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/07/15/IzidploeGodalnegakvartetaTartini4836490.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174706382","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"1"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"72"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"1363"},"links":{"related":"https://ars.rtvslo.si/api/media/1363"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"82407","attributes":{"wp-id":637900,"date":"2020-07-14T12:51:36+02:00","modified":"2020-07-14T12:51:36+02:00","slug":"vrnitev-narodnega-doma-in-poklon-bazoviskima-obelezjema","post-type":"post","title":"Vrnitev Narodnega doma in poklon bazoviškima obeležjema","link":"https://ars.rtvslo.si/api/wp/2020/07/vrnitev-narodnega-doma-in-poklon-bazoviskima-obelezjema/","content":"

Česar se je bilo bati, to se je zgodilo. Podpis memoranduma o nameri vrnitve Narodnega doma Slovencem je šel v italijanskih medijih v drugi plan. V ospredju je bil poklon slovenskega in italijanskega predsednika pri spomeniku na bazoviški fojbi. A kljub temu je bil ponedeljek, 13. julija 2020, za vse Slovence velik dan.

","excerpt":"Refleksija včerajšnjega dne ","featured-media-id":20958,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/ars/174706192","abovetitle":"","subtitle":"Refleksija včerajšnjega dne ","category-text":"False","permalink":"2020/07/vrnitev-narodnega-doma-in-poklon-bazoviskima-obelezjema/","show-start":"2020-07-14T03:15:00+02:00","show-end":null,"audio-length":"203","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/07/14/VrnitevNarodnegadomainpoklonbazovikimaobelejema4835493.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174706192","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"1"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"230"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"20958"},"links":{"related":"https://ars.rtvslo.si/api/media/20958"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"82409","attributes":{"wp-id":637929,"date":"2020-07-14T16:31:17+02:00","modified":"2020-07-14T16:32:43+02:00","slug":"tanja-prusnik-c-unst-masken-in-sledi_spuren","post-type":"post","title":"Tanja Prušnik: C-unst masken in sledi_spuren","link":"https://ars.rtvslo.si/api/wp/2020/07/tanja-prusnik-c-unst-masken-in-sledi_spuren/","content":"

Primer za to, kako se umetnost neposredno odziva na čas oziroma iz njega črpa tudi svojo materialnost, lahko opazujemo na razstavi C-unst masken in sledi_spuren. Avtorica razstave je Tanja Prušnik, avstrijska vizualna umetnica slovenskega rodu, razstava pa je na ogled v cerkvici Sv. Petra na Tartinijevem trgu v Piranu.

Umetnica Tanja Prušnik je v obdobju, ki smo ga preživeli to pomlad, izdelala serijo unikatnih umetniških mask, ki jih razstavlja v muzejskih vitrinah. Postavitev na razstavi v sakralnem prostoru piranske cerkvice je dvodelna. Delo C-unst masken je umeščeno znotraj kontinuiranega projekta sledi_spuren, ki ga Tanja Prušnik ustvarja že več let, z njim pa premišljuje, kakšno sled, kakšne vsebine človek pusti za seboj potem, ko s tega sveta fizično odide.

Razstava umetniških mask je bila prvič postavljena konec maja v galeriji Šikoronja v Rožku na Avstrijskem Koroškem, trenutno pa so, poleg piranske postavitve, C-unst masken na ogled še v Mestni galeriji v Celovcu in v Urban art galeriji na Dunaju. V Piranu bo razstava na ogled do 10. avgusta.

Prispevek Petre Tanko.

","excerpt":"Razstava v cerkvici Sv. Petra v Piranu","featured-media-id":20962,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/ars/174706236","abovetitle":"","subtitle":"Razstava v cerkvici Sv. Petra v Piranu","category-text":"False","permalink":"2020/07/tanja-prusnik-c-unst-masken-in-sledi_spuren/","show-start":"2020-07-14T02:10:00+02:00","show-end":null,"audio-length":"294","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/07/14/TanjaPrunikC-unstmaskeninsledi_spuren4835898.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174706236","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Prispevek Petre Tanko.

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"1"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"126"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"20962"},"links":{"related":"https://ars.rtvslo.si/api/media/20962"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"82362","attributes":{"wp-id":637714,"date":"2020-07-13T11:08:27+02:00","modified":"2020-07-13T11:08:27+02:00","slug":"veronika-soster","post-type":"post","title":"Veronika Šoster","link":"https://ars.rtvslo.si/api/wp/2020/07/veronika-soster/","content":"

V petek so v Rogaški Slatini v okviru 17. festivala Pranger, namenjenega refleksiji in prevodu poezije, podelili Stritarjevo nagrado za najobetavnejšega mladega literarnega kritika oziroma kritičarko. Nagrado, ki jo podeljuje Društvo slovenskih pisateljev, je prejela Veronika Šoster, ki svoje recenzije od leta 2014 redno objavlja v številnih kritiki naklonjenih medijih, revijah, spletnih platformah, tudi na našem 3. programu Radia Slovenija. Veroniko Šoster je k pogovoru povabila Maja Žvokelj.

","excerpt":"Stritarjeva nagrajenka 2020 ","featured-media-id":20943,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/ars/174705940","abovetitle":"","subtitle":"Stritarjeva nagrajenka 2020 ","category-text":"False","permalink":"2020/07/veronika-soster/","show-start":"2020-07-13T03:15:00+02:00","show-end":null,"audio-length":"386","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/07/13/VeronikaosterStritarjevanagrajenka4834197.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174705940","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"1"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"84"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"20943"},"links":{"related":"https://ars.rtvslo.si/api/media/20943"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"82359","attributes":{"wp-id":637693,"date":"2020-07-13T07:54:41+02:00","modified":"2020-07-13T09:22:16+02:00","slug":"prica-poziga-narodnega-doma-v-trstu","post-type":"post","title":"Priča požiga Narodnega doma v Trstu","link":"https://ars.rtvslo.si/api/wp/2020/07/prica-poziga-narodnega-doma-v-trstu/","content":"

Na današnji dan mineva sto let od požiga Narodnega doma v Trstu. Edina živa priča tega okrutnega dogodka, ki zaznamuje začetek fašistične dobe in z njo izgubo jezika, slovenske samobitnosti in dostojanstva, je skoraj stosedemletni pisatelj Boris Pahor, ki je po vseh krivicah 20. stoletja, ki so jih doživeli Slovenci, postal kot pisatelj in človek pričevalec svojega časa in neumorni iskalec resnice.

","excerpt":"Pred 100 leti je gorel simbol slovenske samobitnosti in dostojanstva","featured-media-id":20942,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/ars/174705912","abovetitle":"","subtitle":"Pred 100 leti je gorel simbol slovenske samobitnosti in dostojanstva","category-text":"False","permalink":"2020/07/prica-poziga-narodnega-doma-v-trstu/","show-start":"2020-07-13T02:07:00+02:00","show-end":"2020-07-13T02:16:00+02:00","audio-length":"208","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/07/13/PriapoigaNarodnegadomavTrstu4834006.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174705912","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

Mesto v zalivu, mesto pod hribom, mesto, ki je in ga ni. Trst Slovenci pogosto občutimo kot fantomsko bolečino.

O Trstu pa je razmišljala tudi pisateljica in zgodovinarka Jan Morris, ki sodi med najpomembnejše valižanske in britanske avtorje potopisov. V slovenščino imamo prevedeni njeni deli Trst in kaj pomeni nikjer (2001) ter Benetke (knjiga je prvič izšla leta 1960 in bila pozneje večkrat dopolnjena). Pisateljičino doživljanje Trsta skozi intimni in zgodovinski spomin lahko začutite v oddaji Spomini, pisma in potopisi.

Poudarek tega tedna je stoletnica fašističnega požiga slovenskega Narodnega doma v Trstu. Obletnici tega tragičnega dogodka namenjamo na Radiu Slovenija široko pozornost v različnih oddajah. Slovenci že vse od leta 1945 pričakujemo vrnitev Narodnega doma in ponedeljkova Ars humana (14.05, Ars) bo zastavila vprašanja, zakaj je tako težko vrniti Narodni dom in kaj pomeni vrnitev za Slovence ter ali se je fašizem v Trstu le potuhnil? To je le nekaj vprašanj, ki jih bo Alen Jelen zastavil gostom oddaje, ki bo v neposrednem prenosu potekala v Tržaškem knjižnem središču.

Travmatični požig Narodnega doma v Trstu pa seveda odzvanja tudi v literaturi – temo so ključno oblikovali trije kanonizirani avtorje – Srečko Kosovel, Boris Pahor in Alojz Rebula. Ta pomembna tema je po besedah Marije Pirjevec Paternu šla skozi tri stilne formacije novejše slovenske književnosti: ekspresionizem, novi realizem in sodobno esejizirano pripoved, besedam vseh treh literarnih velikanov pa boste lahko prisluhnili v tem tednu.

Kako zveni pesem Italijanska kultura Srečka Kosovela lahko na radijskih valovih slišite 13. julija ob 8.00 in 19.25. Pesem z ironičnim naslovom je nastala nekaj let po požigu Narodnega doma, ko so italijanski skrajneži zažgali še slovensko tiskarno Edinost, zavest hude nacionalne ogroženosti pa Kosovela kljub njegovi odprtosti modernizmu vrača nazaj k preprosti, skupni besedi.

Srečko Kosovel: Italijanska kultura
\n
Slovenski Narodni dom v Trstu 1920.
\nDelavski dom v Trstu 1920.
\nŽitna polja v Istri gorijo.
\nFašisti groze ob volitvah.
\nSrce postaja odporno kot kamen.
\nAli bodo še goreli slovenski delavski domovi?
\nStara ženica umira v molitvah.
\n
Slovenstvo je progresiven faktor.
\nČlovečanstvo je progresiven faktor.
\nČlovečansko slovenstvo: sinteza razvoja.
\nGandhi, Gandhi, Gandhi!
\nEdinost gori, gori,
\nnaš narod duši, duši.

Najnovejša literarna obravnava tega dogodka je najverjetneje roman Črni obroč Marija Čuka. Čuk je doma v Dolini pri Trstu in ga sicer poznamo kot pesnika, zadnje čase pa piše tudi romane s tematikami iz sodobnega in polpreteklega življenja Slovencev, ki zbujajo v zamejstvu veliko pozornost. Roman je izšel tudi kot zvočna knjiga, ki jo v nadaljevanjih predvajamo na radijskih valovih – zadnji del lahko poslušate v ponedeljek, prav na obletnico požiga. Odlomkom iz romana pa namenjamo današnji Literarni portret.

Požig pa je kot otrok doživel Boris Pahor in ga opisal v noveli Grmada v pristanu – odlomek besedila smo predvajali v sobotni oddaji Izbrana proza in ga lahko še vedno slišite na spletni strani programa Ars. V istoimenski zbirki pa je izšla tudi zgodba Metulj na obešalniku, h poslušanju katere vas vabimo s ponedeljkovim Literarnim nokturnom in v kateri je Pahor opisal izživljanje fašistov v šolah.

Raznarodovalnim pritiskom skromno, a pokončno kljubuje slovenski učitelj Leon – osrednji lik romana Kačja roža, ki je postavljen na Primorsko v čas predvojnega fašizma, ki vedno bolj duši Slovence in slovenstvo. Alojz Rebula, avtor romana, ki je izšel leta 1994, velja za enega najpomembnejših slovenskih pisateljev 20. stoletja. Rodil se je leta 1924 v Šempolaju pri Nabrežini, umrl pa leta 2018. Ustvaril je obsežen literarni opus, ki ga je po eni strani opazno zaznamovalo poznavanje zgodovine in filozofije, po drugi pa položaj Slovenca v zamejstvu. Odlomek iz romana Kačja roža smo izbrali za nedeljski Literarni nokturno, ki mu še vedno lahko prisluhnete na naših straneh.

Obeležitvi spomina na požig Narodnega doma je posvečena tudi jutrišnja radijska igra Upor obsojenih Dušana Jelinčiča, ki pripoveduje o ilegalni organizaciji TIGR ter o usodi in notranjih moralnih dilemah njenih pripadnikov. Radijska igra v režiji Jožeta Valentiča se osredotoča na eno od od sabotažnih akcij te skupine – neuspeli atentat na Benita Mussolinija v Kobaridu leta 1938, konča pa z poslednjim bojem nekaterih članov te skupine že v času druge svetovne vojne, vendar pred začetkom partizanskega upora.

V dneh, ko bomo pozornost namenjali tržaškim ustvarjalcem, pa se lahko seznanite tudi s poezijo tržaške pesnice Marije Kostnapfel. Za njen literarni izraz je značilno reduciranje pesmi na bistvo, tematsko pa iz njene poezije dihata negotovost in tesnoba človeške eksistence. Za Literarni nokturno 14. junija smo izbrali nekaj pesmi iz njene dvojezične zbirke s preprostim naslovom Pesmi / Poesie.

»Ko pretečeš svojo razdaljo, ko iz sredice telesa iztisneš vse, kar lahko, to porodi nekakšno uporniško osvežitev.«

Japonski literarni zvezdnik Haruki Murakami je dolgoletni tekač na dolge razdalje in je pretekel že številne maratone in ultramaratone, v svoji knjigi O čem govorim, ko govorim o teku, pa se je poglobil v svojo strast do teka. Intimen pogled na pisanje in tek ter njun presek velja tudi za nekakšno pisateljevo avtobiografijo, saj temelji na njegovih dnevniških zapisih ob pripravah na newyorški maraton. Odlomek iz knjige lahko slišitev v interpretaciji Blaža Šefa slišite v četrtkovem Literarnem nokturnu.

Četrtkov Literarni večer pa bomo posvetili francoski pisateljici Nathalie Sarraute, avtorici več romanov in dram ter pripadnici skupine, ki je utemeljila tako imenovani \"novi roman\" v literaturi. V svojih romanih je prelamljala z realizmom in raziskovala skrivnosti človeškega vedenja. Svoj najbolj prodajani roman Otroštvo je napisala pri 83ih letih v njem pa prepleta spomine na lastno otroštvo, ki je bilo razpeto med dve domovini, med Rusijo, kjer se je rodila leta 1900 in Francijo, med očeta in mater. Poleg odlomkov iz romana Otroštvo bo Literarni večer prinesel tudi odlomke iz del Tropizmi in Jih slišite?

\n
Spored literarnih oddaj med 12. in 18. julijem
\n
\n
\n
12. julij
\nHumoreska tega tedna – 14.05 (Ars)
\nRado Murnik: Ženini naše Koprnele
\nSpomini, pisma in potopisi – 18.05 (Ars)
\nJan Morris: Trst in kaj pomeni nikjer
\nLiterarni portret – 22.05 (Ars)
\nMarij Čuk: Črni obroč
\nLiterarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
\nAlojz Rebula: Kačja roža
\n
13. julij
\nLiterarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
\nBoris Pahor: Metulj na obešalniku
\n
14. julij
\nLiterarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
\nMarija Kostnapfel: Pesmi
\n
15. julij
\nLiterarna matineja – 11.05 (Ars)
\nLaurence Sterne: Tristram Shandy
\nLiterarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
\nAleksij Pregarc: Korenine
\n
16. julij
\nLiterarni večer – 21.05 (Prvi)
\nNathalie Sarraute: ob 120. obletnici rojstva
\nLiterarni nokturno 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
\nHaruki Murakami: O čem govorim, ko govorim o teku
\n
17. julij
\nLiterarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
\nKornel Makuszynski: Slikarjev konec
\n
18. julij
\nIzbrana proza – 18.00 (Ars)
\nGraham Colin Swift: Zadnja želja
\n
\n
\n

","excerpt":"V tednu obletnice požiga slovenskega Narodnega doma v Trstu bodo tržaško obarvane tudi literarne oddaje","featured-media-id":20944,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/ars/174705949","abovetitle":"","subtitle":"V tednu obletnice požiga slovenskega Narodnega doma v Trstu bodo tržaško obarvane tudi literarne oddaje","category-text":"False","permalink":"2020/07/kako-zveni-knjizevnost-mesto-ki-je-in-ga-ni/","show-start":"2020-07-13T02:00:00+02:00","show-end":null,"audio-length":"57","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/07/13/Liriniutrinek-SrekoKosovelItalijanskakultura4834269.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174705949","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

Mesto v zalivu, mesto pod hribom, mesto, ki je in ga ni. Trst Slovenci pogosto občutimo kot fantomsko bolečino.

"},{"kind":"html","content":"

Srečko Kosovel: Italijanska kultura
\n
Slovenski Narodni dom v Trstu 1920.
\nDelavski dom v Trstu 1920.
\nŽitna polja v Istri gorijo.
\nFašisti groze ob volitvah.
\nSrce postaja odporno kot kamen.
\nAli bodo še goreli slovenski delavski domovi?
\nStara ženica umira v molitvah.
\n
Slovenstvo je progresiven faktor.
\nČlovečanstvo je progresiven faktor.
\nČlovečansko slovenstvo: sinteza razvoja.
\nGandhi, Gandhi, Gandhi!
\nEdinost gori, gori,
\nnaš narod duši, duši.

»Ko pretečeš svojo razdaljo, ko iz sredice telesa iztisneš vse, kar lahko, to porodi nekakšno uporniško osvežitev.«

\n
Spored literarnih oddaj med 12. in 18. julijem
\n
\n
\n
12. julij
\nHumoreska tega tedna – 14.05 (Ars)
\nRado Murnik: Ženini naše Koprnele
\nSpomini, pisma in potopisi – 18.05 (Ars)
\nJan Morris: Trst in kaj pomeni nikjer
\nLiterarni portret – 22.05 (Ars)
\nMarij Čuk: Črni obroč
\nLiterarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
\nAlojz Rebula: Kačja roža
\n
13. julij
\nLiterarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
\nBoris Pahor: Metulj na obešalniku
\n
14. julij
\nLiterarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
\nMarija Kostnapfel: Pesmi
\n
15. julij
\nLiterarna matineja – 11.05 (Ars)
\nLaurence Sterne: Tristram Shandy
\nLiterarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
\nAleksij Pregarc: Korenine
\n
16. julij
\nLiterarni večer – 21.05 (Prvi)
\nNathalie Sarraute: ob 120. obletnici rojstva
\nLiterarni nokturno 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
\nHaruki Murakami: O čem govorim, ko govorim o teku
\n
17. julij
\nLiterarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
\nKornel Makuszynski: Slikarjev konec
\n
18. julij
\nIzbrana proza – 18.00 (Ars)
\nGraham Colin Swift: Zadnja želja
\n
\n
\n

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"1"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"59"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"20944"},"links":{"related":"https://ars.rtvslo.si/api/media/20944"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"81985","attributes":{"wp-id":635918,"date":"2020-07-03T16:20:16+02:00","modified":"2020-07-13T14:54:32+02:00","slug":"trzaski-skladatelji","post-type":"post","title":"Zvenenje slovenstva v delih tržaških skladateljev","link":"https://ars.rtvslo.si/api/wp/2020/07/trzaski-skladatelji/","content":"

Tokratno oddajo posvečamo slovenskim skladateljem, ki so delovali v Trstu pred in po požigu Narodnega doma - od tega dogodka letos mineva 100 let. Prav neverjetno je, koliko slovenskih glasbenih ustvarjalcev je izhajalo iz tega mesta in kako raznolika je njihova glasba, sicer vsa prežeta s slovenstvom in slovanstvom.

","excerpt":"Letos mineva 100 let od požiga Narodnega doma v Trstu, simbola slovenske in slovanske navzočnosti v tem mestu.","featured-media-id":20918,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/glasbeni-portret/174705901","abovetitle":"","subtitle":"Letos mineva 100 let od požiga Narodnega doma v Trstu, simbola slovenske in slovanske navzočnosti v tem mestu.","category-text":"False","permalink":"2020/07/trzaski-skladatelji/","show-start":"2020-07-12T19:35:00+02:00","show-end":"2020-07-12T22:00:00+02:00","audio-length":"8199","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/07/12/ZvenenjeslovenstvavdelihtrakihskladateljevMMC.PR3.20200712.7.1935.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174705901","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"1"},{"type":"Category","id":"38"},{"type":"Category","id":"185"}],"meta":{"count":3}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"128"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"20918"},"links":{"related":"https://ars.rtvslo.si/api/media/20918"}},"frontpage-image":{"data":{"type":"Media","id":"20918"},"links":{"related":"https://ars.rtvslo.si/api/media/20918"}}}},{"type":"Post","id":"82258","attributes":{"wp-id":637388,"date":"2020-07-10T14:07:08+02:00","modified":"2020-07-10T14:12:06+02:00","slug":"mednarodni-festival-sodobnega-kolaza-kaos","post-type":"post","title":"Mednarodni festival sodobnega kolaža Kaos","link":"https://ars.rtvslo.si/api/wp/2020/07/mednarodni-festival-sodobnega-kolaza-kaos/","content":"

Ko se zdi, da se svet lomi in je naš čas razdrobljen, je kolaž kot naročen za ustvarjanje, saj z njim lahko drobimo in sestavljamo. Po navdihe se lahko odpravite v Kranj, kjer se je začel mednarodni festival Kolaža Kaos, edini takšen festival v širši mednarodni regiji. Gre za pravi fenomen, saj se na njem predstavlja kar 72 umetnikov, takšnih festivalov pa ni veliko. Organizatorji so po vsem svetu našteli le šest podobnih festivalov.

Lahko bi tudi rekli, da je festival Kaos zgodba o uspehu. V stari del mesta Kranj prinaša življenje z deli, ki so lahko blizu širši javnosti. S preprosto tehniko ustvarjanja s škarjami, lepilom in papirjem so se sicer številni srečali v šolah, razstavljena dela pa vključujejo številne druge zanimive materiale.

Festival je razdeljen v pet sklopov, med vsemi temami je v ospredju tudi obdobje epidemije. V delih lahko prepoznamo praznino, odprt, globok prazen prostor, kamor padamo, nastala pa je tudi dva krat tri metre velika ptica. Umetniki odgovarjajo tudi na vprašanje, ali lahko v novi realnosti napovemo prihodnost tega ponorelega sveta, na novo izprašujejo odnos do narave in druge teme, ki nas neposredno zadevajo. Ogledate si jih lahko na šestih lokacijah po kranjskih galerijah in ulicah, med njimi so tudi dela z bruseljskega festivala Collagistas.

","excerpt":"Na šestih lokacijah po galerijah in ulicah mesta Kranj si lahko ogledate dela 72 umetnikov.","featured-media-id":20933,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/ars/174705502","abovetitle":"","subtitle":"Na šestih lokacijah po galerijah in ulicah mesta Kranj si lahko ogledate dela 72 umetnikov.","category-text":"False","permalink":"2020/07/mednarodni-festival-sodobnega-kolaza-kaos/","show-start":"2020-07-10T02:02:00+02:00","show-end":null,"audio-length":"255","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/07/10/Kaos4832362.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174705502","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"1"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"1"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"20933"},"links":{"related":"https://ars.rtvslo.si/api/media/20933"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"82255","attributes":{"wp-id":637358,"date":"2020-07-10T10:51:14+02:00","modified":"2020-07-10T10:57:59+02:00","slug":"stota-obletnica-poziga-narodnega-doma-v-trstu","post-type":"post","title":"Stota obletnica požiga Narodnega doma v Trstu","link":"https://ars.rtvslo.si/api/wp/2020/07/stota-obletnica-poziga-narodnega-doma-v-trstu/","content":"

V ponedeljek, 13. junija, bo minilo 100. let od požiga Narodnega doma v Trstu, dogodka, ki se je v zgodovino vpisal kot simbol fašističnega preganjanja Slovencev. Zveza slovenskih kulturnih društev, Glasbena matica in Slovensko stalno gledališče so združili moči in v nedeljo 12. julija na dvorišču Slovenskega kulturnega društva v Barkovljah pripravljajo poklon ob 100-letnici požiga tržaškega Narodnega doma.

Večer bodo oblikovali igralki Nikla Petruška Panizon in Jasmina Gruden, plesalka Daša Grgič ter Trio Continuum, harmonikarski trio Glasbene matice, ki ga sestavljajo Polona Tominec, Manuel Figheli in Fulvijo Jurinčič. Osrednjo besedo pa bodo imeli mladi. Dijaka Cosimo Fabris in Nicole Tedesco bosta razmišljala o pomenu, vlogi in prihodnosti Narodnega doma.

Alen Jelen se je pogovarjal z Živko Persi, predsednico Zveze slovenskih kulturnih društev.

","excerpt":"Dogodek se je v zgodovino zapisal kot simbol fašističnega preganjanja Slovencev.","featured-media-id":20925,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/ars/174705462","abovetitle":"","subtitle":"Dogodek se je v zgodovino zapisal kot simbol fašističnega preganjanja Slovencev.","category-text":"False","permalink":"2020/07/stota-obletnica-poziga-narodnega-doma-v-trstu/","show-start":"2020-07-10T02:00:00+02:00","show-end":null,"audio-length":"233","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/07/10/ivkaPersiZSKDoNarodnemdomuvTrstu4831967.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174705462","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Alen Jelen se je pogovarjal z Živko Persi, predsednico Zveze slovenskih kulturnih društev.

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"1"},{"type":"Category","id":"185"}],"meta":{"count":2}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"4"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"20925"},"links":{"related":"https://ars.rtvslo.si/api/media/20925"}},"frontpage-image":{"data":null}}}],"included":[{"type":"Author","id":"1","attributes":{"slug":"aleksander-cobecrtvslo-si","name":"Aleksander Čobec","twitter":"@AleksanderCobec","facebook":"","title":"Novinar","description":"","image":"","image-landscape":""}},{"type":"Author","id":"116","attributes":{"slug":"neva-zajc","name":"Neva Zajc","twitter":"","facebook":"","title":"","description":"","image":"","image-landscape":""}},{"type":"Author","id":"126","attributes":{"slug":"petra-tankortvslo-si","name":"Petra Tanko","twitter":"","facebook":"","title":"","description":"","image":"","image-landscape":""}},{"type":"Author","id":"128","attributes":{"slug":"polona-gantar","name":"Polona Gantar","twitter":"","facebook":"","title":"","description":"","image":"","image-landscape":""}},{"type":"Author","id":"230","attributes":{"slug":"marij-cuk","name":"Marij Čuk","twitter":"","facebook":"","title":"","description":"","image":"","image-landscape":""}},{"type":"Author","id":"4","attributes":{"slug":"alen-jelen","name":"Alen Jelen","twitter":"","facebook":"","title":"","description":"","image":"","image-landscape":""}},{"type":"Author","id":"59","attributes":{"slug":"izidora-pevec","name":"Izidora Pevec","twitter":"","facebook":"","title":"","description":"","image":"","image-landscape":""}},{"type":"Author","id":"72","attributes":{"slug":"lea-hedzet","name":"Lea Hedžet","twitter":"","facebook":"","title":"","description":"","image":"","image-landscape":""}},{"type":"Author","id":"84","attributes":{"slug":"maja-zvokelj","name":"Maja Žvokelj","twitter":"","facebook":"","title":"","description":"","image":"","image-landscape":""}},{"type":"Media","id":"1363","attributes":{"wp-id":394838,"title":"aaa","caption":"Godalni kvartet Tartini","media-source":"napovednik.com","media-source-url":"","src-large-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2017/03/aaa-720x360.jpg","src-small-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2017/03/aaa-360x180.jpg","src-square-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2017/03/aaa-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2017/03/aaa-1024x683.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"20918","attributes":{"wp-id":637280,"title":"trieste-5116026_1280","caption":"Trst","media-source":"pixabay.com","media-source-url":"https://www.google.com/search?q=trieste+pixabay&tbm=isch&ved=2ahUKEwjR2MG5_8DqAhVJyKQKHRX4BHIQ2-cCegQIABAA&oq=trieste+pixabay&gs_lcp=CgNpbWcQDDoCCAA6BAg","src-large-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/trieste-5116026_1280-980x551.jpg","src-small-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/trieste-5116026_1280-360x215.jpg","src-square-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/trieste-5116026_1280-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/trieste-5116026_1280-1200x800.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"20925","attributes":{"wp-id":637359,"title":"65659323","caption":"Pogled na trg in slovenski Narodni dom. Slovenci, ki so živeli predvsem v vaseh okoli Trsta, so si na začetku 20. stoletja želeli svoj reprezentativni prostor tudi v samem mestu, kjer bi pod eno streho lahko združili večino kulturnih in drugih društev, prirejali gledališke predstave in družabne plese.","media-source":"Narodna in študijska knjižnica Trst/RTVSLO","media-source-url":"https://www.rtvslo.si/1920/nevarnost-razrascanja-izgube-spomina-je-vse-bolj-ocitna/515821","src-large-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/65659323-980x551.jpg","src-small-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/65659323-360x215.jpg","src-square-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/65659323-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/65659323-1200x675.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"20933","attributes":{"wp-id":637389,"title":"kaos-kranj","caption":"Kaos","media-source":"Kaos","media-source-url":"https://layer.si/kaos/","src-large-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/kaos-kranj-980x551.jpg","src-small-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/kaos-kranj-360x215.jpg","src-square-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/kaos-kranj-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/kaos-kranj-1200x675.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"20942","attributes":{"wp-id":637694,"title":"Boris Pahor","caption":"Boris Pahor","media-source":"EPA / RTV MMC","media-source-url":"","src-large-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/boris-pahor.jpg","src-small-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/boris-pahor-360x215.jpg","src-square-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/boris-pahor-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/boris-pahor.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"20943","attributes":{"wp-id":637716,"title":"veronika","caption":"Veronika Šoster","media-source":"Pranger FB","media-source-url":"","src-large-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/veronika-980x551.jpg","src-small-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/veronika-360x215.jpg","src-square-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/veronika-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/veronika.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"20944","attributes":{"wp-id":637723,"title":"Trst","caption":"Trst","media-source":"rtvslo.si","media-source-url":"https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/kako-zveni-knjizevnost-mesto-ki-je-in-ga-ni/530539","src-large-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/trst-980x551.jpg","src-small-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/trst-360x215.jpg","src-square-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/trst-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/trst-1200x800.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"20958","attributes":{"wp-id":637901,"title":"trst","caption":"","media-source":"Narodna in študijska knjižnica Trst","media-source-url":"","src-large-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/trst-1-980x551.jpg","src-small-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/trst-1-360x215.jpg","src-square-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/trst-1-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/trst-1-1200x675.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"20962","attributes":{"wp-id":637934,"title":"980 X","caption":"C-unst masken in sledi_spuren","media-source":"Tanja Prušnik","media-source-url":"","src-large-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/980-x.jpg","src-small-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/980-x-360x215.jpg","src-square-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/980-x-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/980-x.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"20972","attributes":{"wp-id":638092,"title":"Od nikoder do nikamor","caption":"Od nikoder do nikamor","media-source":"V. Simončič, darilo S. Kumarja, hrani ŽM","media-source-url":"","src-large-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/od-nikoder-do-nikamor.jpg","src-small-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/od-nikoder-do-nikamor-360x215.jpg","src-square-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/od-nikoder-do-nikamor-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/od-nikoder-do-nikamor.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}}],"meta":{"pagination":{"page":1,"pages":42,"count":416}}}