Rok Golob "komponira za številne glasbene zasedbe najrazličnejših žanrov, hkrati pa verjame, da dobra glasba presega žanrske okvire. Letos je dokončal svojo prvo opero, s katero je občinstvu želel predati fantazijsko zgodbo z duhovnim sporočilom o pravem zvoku, resnici in pomembnosti zaupanja v svojo lastno intuicijo."
"Zato, ker je inspirirana iz kozmosa. Ker je nastajala 20 let. Ko sem skladal, sem se možgansko izklapljal in zgodba je sama prišla. Jaz jo tako dojamem in nikakor drugače. Smo se pa nekaj časa spraševali kako bi jo imenovali. Ko smo prišli do 'kozmične' opere sem rekel to je to. To je točno pravi naziv. Ko enkrat veš, veš. Takrat začutiš in ponotranjiš. Tako sem to jaz dojel," razlaga skladatelj o nazivu »kozmična« opera. Z njim se je pogovarjal Dejan Juravič.
Premierna predstava "kozmične" opere Roka Goloba, ki govori o dveh različnih, pa vendar zelo podobnih svetovih, imenovanih planet Zemlja in planet Laxeno
Rok Golob "komponira za številne glasbene zasedbe najrazličnejših žanrov, hkrati pa verjame, da dobra glasba presega žanrske okvire. Letos je dokončal svojo prvo opero, s katero je občinstvu želel predati fantazijsko zgodbo z duhovnim sporočilom o pravem zvoku, resnici in pomembnosti zaupanja v svojo lastno intuicijo."
"Zato, ker je inspirirana iz kozmosa. Ker je nastajala 20 let. Ko sem skladal, sem se možgansko izklapljal in zgodba je sama prišla. Jaz jo tako dojamem in nikakor drugače. Smo se pa nekaj časa spraševali kako bi jo imenovali. Ko smo prišli do 'kozmične' opere sem rekel to je to. To je točno pravi naziv. Ko enkrat veš, veš. Takrat začutiš in ponotranjiš. Tako sem to jaz dojel," razlaga skladatelj o nazivu »kozmična« opera.
Zgodbo sta ustvarila skladatelj Rok Golob in Gino Vannelli, besedilo – v angleščini in laxsénščini – pa sta napisala Katarina Habe in skladatelj. Kot pravi, je opero snoval skoraj dvajset let in da je dozôrel čas, da jo sliši tudi širša javnost. Delo traja slabo uro in pol, sestavljeno pa je iz 15-ih songov. Kako pa je vse skupaj povezano v glasbeno celoto?
"Povezano je to, da ... Tematika, ki je povezana z zgodbo in z vesoljem ... A veš, to je, ko nekaj delaš v pesku in ne veš kaj točno delaš in na koncu mogoče ugotoviš to je to. Ko se je mozaik sestavil, sem vedel, da je to to. Pisal sem zgodbo ne da bi se zavedal tega in prišel do konca. Ta čas je idealen, kar smo doživeli po dveh letih. To je ta čas, ki je perfekten za to zgodbo."
Zgodba nove "kozmične" opere The Sound je v kratkem taka: "Glavni junak Áton, mlad slovenski skladatelj in violinist v simfoničnem orkestru, je nesrečen, saj kljub veliki nadarjenosti nima priložnosti, da bi svojo avtorsko glasbo predstavil občinstvu. [...] Življenje se mu obrne na glavo, ko izve zgodbo o Laxénu, planetu iz drugega osončja, ki ga je vrsta s sosednjega planeta uničila. [...] Zato sklene, da bo – po navodilih skrivnostnega dekleta Ariane – ljudi razsvétlil z Zvokom, in jim pomagal spregledati nevarnosti, ki njihovemu planetu grozijo iz drugih dimenzij".
Kaj pa glasbena zasnova? Skladatelj odgovarja takole:
"V tej operi so tudi etno elementi. Petje bo večinoma klasično z etno in, ne bom rekel pop, ampak, sej razumete, elementi. V glasbi so me vedno zanimali presežki in posebnosti."
Skladatelj pravi, da ostaja zvest svojemu glasbenemu slogu in dodaja:
"Ne vem ... Delam iz sebe. A sem zvest? Ne vem. Zvest sem sebi, da dam ven tisto, kar čutim, da je prav, iskreno in močno. Če hočem opisati ... Za ljudi bo mogoče najlažje, jaz sicer tako ne gledam, če rečem, da bo zvenelo kot neke vrste filmska glasba, čeprav to ni film. Govorim slogovno. Pop glasbe ni noter. Vse je bolj na klasični strani z razširitvami. Nisem modernist, ki išče zvoke in palete, gre za zelo melodično delo. A veste meni je zelo težko odgovarjat kaj je crossover. Meni je vsa glasba domača. Jaz živim z glasbo. Ne gledam na to kot crossover. Za tiste, ki rabijo slogovno oznako, gre seveda za neke vrste crossover. Zame je to močna orkestralno-vokalna glasba. Opera ni tipično zgrajena, pevci ne razlagajo zgodbe. Boste videli. Zadeva je drugačna in prav je tako."
V novi "kozmični" operi The Sound ima glavno vlogo zbor kot pripovedovalec zgodbe. V solističnih vlogah bodo nastopili: Gregor Ravnik kot Áton ter Urška Arlič-Gololičič, Urška Breznik in Nuška Drašček kot tri koríne Ariana, Tamêa in Ravana. Dirigentsko vodstvo je zaupano Simonu Dvoršaku.
