Ars humana

Božidar Debenjak: Ukrajina je del splošnih retrogradnih procesov. Smo v hudi krizi.

Ali je mogoče, da spremljamo dokončen spopad idej, ki so zaznamovale 20. stoletje? 

debenjak2
foto: Arhiv RTV SLO/Iz dokumentarnega filma Dr. Božidar Debenjak, filozof v filmu pod mostovi

Podnebna kriza, vojne in njihovi begunci, vzpenjanje skrajne desnice v Evropi in po svetu, ameriško vrhovno sodišče premišljuje o prepovedi pravice do splava, življenje postaja vse dražje ... Kaj vse je šlo zadnjih deset let po zlu, da se je svet približal točki vrelišča? Zakaj zgodovina za napovedovanje prihodnosti nima smisla in kako naj sploh poimenujemo silnice dogajanja, ki iz leta v leto vse bolj razosebljajo ljudi?

"Občost je nekaj popolnoma drugega kot velika množina, pravi Hegel. In ko vsak čvekne, kar si misli, dobimo veliko množino. To ni razmišljanje, to ni logičen korak naprej, to je evrovizijsko glasovanje publike," pravi dr. Božidar Debenjak o prepirih na družabnih omrežjih in Muskovem nakupu Twitterja. O trenutku sodobnosti, ki jo seveda vedno razlagamo za nazaj, 87-letni filozof premišljuje s panoramskim pogledom na ideje in miselni tok 20. stoletja, a skrbno in natančno sledi trenutnemu dogajanju. Ali je mogoče, da spremljamo dokončen spopad idej, ki so poganjale 20. stoletje, in velik poraz razsvetljenskih idej?

"Prišli smo v situacijo, v kateri mediji molčijo o določenih stvareh ... O katerih koli. Med pandemijo smo imeli priložnost videti, kako enoumni smo bili. O čem se ni smelo govoriti. Iste stvari, denimo, so bile v vseh medijih, določenih, o katerih bi morali govoriti, pa ni bilo," premišljuje dr. Debenjak in dodaja: "Na levici je na podoben način razpadel intelektualni prostor. Razne 'korektnosti', s katerimi se cenzurira vsako besedo, so grozota."

Božidar Debenjak je pred filozofskim udejstvovanjem najprej diplomiral iz biologije. Potem je bil večkrat predstojnik oddelka za filozofijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani, predsednik Slovenskega filozofskega društva in član upravnega odbora jugoslovanskega združenja za filozofijo. Leta 1990 je začel predavati socialno filozofijo in filozofijo zgodovine ter bil mentor pri doktoratih Slavoja Žižka, Mladena Dolarja in Rastka Močnika. 

Njegova bibliografija obsega prispevke v revijah in zbornikih, izdal je tudi več knjig, kot so Friedrich Engels – Zgodovina in odtujitev (1970), V alternativi: Marksistične študije (1974) in Vstop v marksistično filozofijo. Uredniško in prevajalsko je sodeloval pri prevajanju in izdajanju Marxovih del v slovenskem jeziku ter prevedel Heglovo Fenomenologijo duha in Um v zgodovini. Med letoma 1961 in 2001 je bil zaposlen na Filozofski fakulteti.

Z ženo Doris in sinom Primožem je po upokojitvi prevedel Valvasorjevo Slavo vojvodine Kranjske, za kar jim je predsednik republike leta 2014 podelil red za zasluge.