Radijska igra

Stvar duše

Subtilno izrisana življenjska zgodba o osamljeni ženski, v kateri se prepletajo preteklost in sedanjost, sanje, stvarnost in izmišljije

Sejalec
Vekoslav Kramarič: Sejalec, 30. leta 20. stoletja
foto: SEM

Subtilno izrisana življenjska zgodba o osamljeni ženski, v kateri se prepletajo preteklost in sedanjost, sanje, stvarnost in izmišljije. Bergman se je s tem delom predstavil kot radijski pisec, sicer pa je tudi njegov opus radijskih režij dokaj obsežen. Po debiju leta 1946 je na Nacionalnem švedskem radiu namreč zrežiral več kot štirideset radijskih iger.

Avtor Ingmar Bergman
Prevajalka Nina Souvan
Režiser Igor Likar
Dramaturg Pavel Lužan
Tonski mojster Miro Marinšek
Glasbeni opremljevalec Marko Stopar
Asistentka režije Daša Dovžan
Tehnični asistent Zmago Frece

Ženska Majda Potokar
Stara ženska Tina Horvat

Produkcija Uredništva igranega programa
Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana aprila 1991

 

Vekoslav Kramarič: Sejalec, 30. leta 20. stoletja, Stekleni negativ 10 x 15 cm
Slovenski etnografski muzej
Posnetek je nastal kot predloga za razglednico, ki jih je Kramarič razmnoževal v manjših nakladah s fotografsko tehniko. Na njem je v ospredju sejalec s košaro v rokah in ob pogledu nanj lahko kaj hitro nehote pomislimo na Groharjevega Sejalca. Motiv je bil najverjetneje posnet nekje v okolici Vodic, v ozadju pa vidimo Krvavec in Kamniško-Savinjske Alpe.
Fototeka Slovenskega etnografskega muzeja hrani Zbirko Vekoslava Kramariča, ki je nedvomno ena pomembnejših fotografskih zbirk muzeja. Po ocenah obsega okoli  4000 razglednic in voščilnic ter njim pripadajočih steklenih črno-belih negativov. Kramarič je bil izvrsten pokrajinski fotograf in založnik razglednic, ki je deloval v Ljubljani med letoma 1926 in 1947. Veliko slovenskih krajev  se lahko pohvali z razglednico, ki jo je posnel prav Kramarič. V tridesetih in štiridesetih letih 20. stoletja je fotografiral 446 vasi, trgov in mest, s svojimi posnetki slovenskih krajev pa je bil pomemben kronist časa med obema vojnama.

Likovno opremo spletnega članka so zasnovali kustosi Slovenskega etnografskega muzeja.

Slovenski etnografski muzej (SEM) je nacionalna etnološka muzejska ustanova s slovenskimi in z zunaj evropskimi zbirkami s področij materialne, socialne in duhovne kulture, ki skrbi za njihovo ohranjanje, preučevanje, spoznavanje in razumevanje. Ustanovljen je bil leta 1923 in je muzej o ljudeh, za ljudi, je stičišče med preteklim in sedanjim, med svojo in drugimi kulturami, med naravo in civilizacijo. Je muzej dialoga, odprt za družbo in gostoljuben prostor z bogatim razstavnim in izobraževalnim programom, je kulturno središče in srečevališče. Danes se SEM nahaja v urbanem kulturnem središču Ljubljane – Muzejski ploščadi Metelkova, znanem kot del nekdanje vojašnice na Metelkovi, ki je bilo popolnoma obnovljeno. Prek letnega cikla razstav, publikacij in prireditev sporoča védenja o tradicijski in sodobni kulturi na Slovenskem in v diaspori, o kulturah nekaterih drugih ljudstev sveta, o materialni kulturni dediščini vsakdanjih in prazničnih načinov življenja ter o nesnovni dediščini.