Duncan Macmillan: VSE SIJAJNE STVARI
Soavtor JONNY DONAHOE
Naslov izvirnika Every Brilliant Thing
Prva slovenska uprizoritev
Prevajalec Uroš Fürst
Režiserka Nataša Barbara Gračner
Asistent režiserke Dimitrij Gračner
Scenografinja Sara Slivnik
Avtor glasbe Martin Vogrin*
Lektorica Tatjana Stanič
Učitelj klavirja Joži Šalej
Strokovni sodelavec Borut Škodlar (psihiater)
Zdaj pa pogled v gledališče: natančneje v Malo dramo Slovenskega narodnega gledališča Drama v Ljubljani. Tam je bila sinoči premiera in prva slovenska uprizoritev drame Vse sijanje stvari Duncana Macmillana (izg.: dánk?na m?kmíl?na), sodobnega britanskega dramatika, ki ga še dobro pomnimo po igri Pljuča v režiji Žige Divjáka, uprizorjeni v Mali drami pred dvema letoma. Ta je tematizirala ekologijo, Vse sijajne stvari pa so drama o samomoru. Prevedel jo je Uroš Fürst, ki ob režijskem vodstvu Nataše Barbare Gračner odigra tudi vlogo pripovedovalca. Vse sijane stvari si je ogledala Tadeja Krečič:
Mala drama SNG Drama Ljubljana / Premiera: 5. 11. 2021
Ob vhodu v črno dvorano s stoli in mizicami, tudi na prostoru odra, gledalec nemudoma dojame, da vstopa v drugače zasnovan gledališki dogodek kot sicer. Uroš Fürst, pripovedovalec, pozdravlja gledalce in jih povabi k sodelovanju; nastane skupinski projekt, ki bistveno sloni na odzivih publike. Vendar ima približevanje različnim žanrskim opredelitvam takega interaktivnega dogodka en sam namen: posredovati gledalcem občutek o tem, kaj se dogaja v notranjosti otroka, fanta, moškega, ki ima samomorilno mater. Vse sijanje stvari so namreč tisti navdušujoči predmeti, pojavi, doživljaji, ki jih pripovedovalec od otroštva naprej zapisuje na seznam, s katerim bi mamo prepričal, da je vredno živeti. Seznam je naključen in podvržen spremembam, vendar ima kljub temu, da samomora ne more preprečiti, bistveno vlogo prav v življenju pripovedovalca samega.
Predstava Vse sijane stvari zvesto in tako rekoč v celoti sledi didaskalijam in besedilu Duncana Macmillana. Kolikor deluje lahkotno, spontano in prepuščeno naključjem, pa zahteva od pripovedovalca Uroša Fürsta izjemno spretnost prehajanja od komunikacije s publiko k interpretaciji lika v zapletenih stanjih skrajnjih travm, kar pa mu uspe do te mere, da bi ena izmed gledalk na generalki predstavo samo dodala na seznam vseh sijajnih stvari.
