Glasba velja za medkulturni fenomen, torej predstavlja temelj oziroma jedro vsake kulture. Glasba ima na veliko večino ljudi zelo močan vpliv, tudi če sami sebe ne prepoznajo kot preveč glasbene osebe. Ljudem glasba največkrat zbuja ugodje, a moč glasbe je veliko večja kot le to. Pogosto ima moč spodbuditi in regulirati čustva ter vpliva na kognicijo oziroma na zaznavne sposobnosti. Ravno razumevanje omenjenih vplivov glasbe na človeka v zadnjih desetletjih vse bolj zanima tudi nevroznanstvenike. Vse več izsledkov raziskav kaže, da lahko različne glasbene intervence pripomorejo k zdravljenju najrazličnejših zdravstvenih težav, kot so Alzheimerjeva bolezen, Parkinsonova bolezen, motnje odvisnosti od prepovedanih substanc in podobno. Prav tako mnogi izsledki študij kažejo, da lahko glasba spodbuja zdrav človeški razvoj skozi celotno življenjsko obdobje.
V oddaji B-AIR Zvočenja, ki sta jo pripravili Ana Kuder in Manca Kok, članici organizacijske skupine Tedna možganov, ki deluje pod okriljem SiNAPSE, Slovenskega društva za nevroznanost, je naša tema procesiranje glasbe v možganih. S klinično nevropsihologinjo in vodjo raziskovalne skupine "Glasba, možgani, zdravje in tehnologija" na univerzi v Leidnu (Nizozemska) Rebecco Schaefer smo se dotaknili vprašanj: Kako različni ljudje različno doživljamo glasbo? Kako lahko okolje, v katerem odraščamo, vpliva na zaznavanje glasbe? Kako je glasba povezana z gibanjem? Kaj je magična sestavina, ki jo ima glasba, da jo lahko uporabljamo v zdravstvu? Vabljeni k poslušanju.
Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio
"Glasba ima sposobnost aktivirati celo vrsto možganskih področij, kar je gotovo zanimivo tudi za njeno uporabo v zdravstvu."
Glasba velja za medkulturni fenomen, torej predstavlja temelj oziroma jedro vsake kulture. Glasba ima na veliko večino ljudi zelo močan vpliv, tudi če sebe ne prepoznajo kot preveč glasbene po naravi. Ljudem glasba največkrat zvbuja ugodje, a moč glasbe je veliko večja kot le to. Pogosto ima moč spodbuditi in regulirati čustva ter vpliva na kognicijo oziroma na zaznavne sposobnosti. Ravno razumevanje omenjenih vplivov glasbe na človeka v zadnjih desetletjih vse bolj zanima tudi nevroznanstvenike. Vse več izsledkov raziskav kaže, da lahko različne glasbene intervence pripomorejo k zdravljenju najrazličnejših zdravstvenih težav, kot so Alzheimerjeva bolezen, Parkinsonova bolezen, motnje odvisnosti od prepovedanih substanc in podobno. Prav tako številni izsledki študij kažejo, da lahko glasba spodbuja zdrav človeški razvoj skozi celotno življenjsko obdobje.
V oddaji B-AIR Zvočenja, ki sta jo pripravili Ana Kuder in Manca Kok, članici organizacijske skupine Tedna možganov, ki deluje pod pokroviteljstvom SiNAPSE, Slovenskega društva za nevroznanost, je naša tema procesiranje glasbe v možganih. S klinično nevropsihologinjo in vodjo raziskovalne skupine Glasba, možgani, zdravje in tehnologija na univerzi v Leidnu (Nizozemska) Rebecco Schaefer smo se dotaknili vprašanj: Kako različni ljudje različno doživljamo glasbo? Kako lahko okolje, v katerem odraščamo, vpliva na zaznavanje glasbe? Kako je glasba povezana z gibanjem? Kaj je magična sestavina, ki jo ima glasba, da jo lahko uporabljamo v zdravstvu? Vabljeni k poslušanju.
