Ars humana

Izzivi dediščine, rimski zaporni zidovi

Ostanki poznorimskih zapor nedvomno sodijo med najpomembnejšo kulturno dediščino v Sloveniji

CAI
Rekonstrukcije trdnjave Hrušice iz l. 1863. Original hrani arhiv Narodnega muzeja Slovenije, fotodokumentacija Grafičnega kabineta, inv. Št. G-4797
foto: Narodni muzej Slovenije

Večina poslušalcev je že slišala za Hadrijanov zid v Angliji ali pa renski in donavski limes v srednji in jugovzhodni Evropi. Popotniki z vsega sveta obiskujejo mogočne utrdbene linije na skrajnih mejah nekdaj največjega imperija na svetu, rimskega cesarstva, ki so tudi rdeča nit znanstvenih sodelovanj, seminarjev in simpozijev dežel, skozi katere se vijejo. Številni pa ne poznajo drugačnega sistema utrjenih zapor, ki je nastal znotraj rimskega imperija, na skrajni severovzhodni strateški meji rimskodobne Italije. Odseki zapornih zidov se vrstijo od današnje Reke na Hrvaškem, po ozemlju današnje zahodne Slovenije proti severu in vse do Posočja. Po vseh merilih ostanki poznorimskih zapor nedvomno sodijo med najpomembnejšo kulturno dediščino v Sloveniji. V modernem zgodovinopisju sistem označujemo s terminom claustra Alpium Iuliarum. Če skušamo prevesti v slovenščino, zapore Julijskih Alp. O tem, kakšen izziv so te zapore za današnji čas, pa v oddaji Ars humana, z gostom Juretom Kusetičem, arheologom, kustosem v Narodnem muzeju Slovenije.   Avtor oddaje je Milan Trobič.

Sogovornik

Jure Kusetič

foto: Arhiv Narodnega muzeja Slovenije

Zapore

Claustra Alpium Iuliarum je poznorimski zaporni sistem, sestavljen iz več odsekov kamnitih zidov, stolpov, trdnjav in utrdb. Danes poznamo več kot 30 kilometrov arheoloških ostankov zapornih zidov z več kot 100 stolpi. Čas nastanka sega ne prej kot v drugo polovico tretjega stoletja, ko je bil rimski imperij na pragu zatona in so ga pestili državljanske vojne in vdori ljudstev. Zaporni sistem je deloval ne dlje kot do začetka petega stoletja. Njegov namen je bil nadzor glavnih prehodov v antično Italijo. Postavitev posameznih zapor je bila takšna, da se je čim bolje vpenjala v naravno izoblikovanost terena in tako dobro izkoristila njegov obrambni potencial.

Konservirani arheološki ostanki antičnega vojaškega poveljstva (principij) v središču Reke na Hrvaškem. Zaporni zidovi s Kalvarije nad Reko so segali verjetno vse do mestnega obzidja antične Tarsatike (ant. Tarsatica, dan. Reka / Rijeka), s tem je bilo mesto neposredno vključeno v zaporni sistem

foto: Petar Fabijan

Strokovnjaki sklepajo, da je sistem nastal kot odgovor na številne vojaške vdore sosednjih ljudstev prek zunanjih meja rimskega cesarstva, ki so ogrozili že samo srce imperija, mesto Rim. Z njim so utrdili notranjost države, ki je bila sicer povsem nebranjena. Zapore so dosegle svoj vrhunec v četrtem stoletju, to je stoletju državljanskih vojn. Tako je bil sistem uporabljen le za boje med cesarji in uzurpatorji. Po Teodozijevi končni razdelitvi imperija na Vzhodni in Zahodni del je sistem claustra Alpium Iuliarum izgubil svoj pomen in bil opuščen.

Ostanki zapornega zidu s stolpom na Jelenju nad Grobniškim poljem (Hrvaška) so na tem delu nekoliko bolje vidni saj so v prvi polovici 20. stoletja tu raziskovali italijanski arheologi in ruševine deloma polagali nazaj na ohranjene temelje

foto: Petar Fabijan

 

Za prikaz vsebine morate omogočiti vtičnike za družabna omrežja (Twitter, Facebook, Instagram, YouTube...), ki uporabljajo piškotke za sledenje uporabnikom.

S pritiskom na "v redu" se strinjate z uporabo piškotkov! Več o piškotkih

 

Iz zgodovinskih virov lahko razberemo, da so ljudje ruševine zapornih zidov poznali skozi celoten srednji in novi vek. Prve sistematične raziskave so se začele že sredi 19. stoletja, največji razmah pa so dosegle na pobudo Jaroslava Šašla v 50., 60. in 70. letih 20. stoletja. Kljub novejšim raziskavam številna znanstvena vprašanja ostajajo odprta: Ali je sistem kdaj deloval v celoti? Kakšen je bil kronološki razvoj zapornih linij? Ali so bili zaporni zidovi del širše globinske obrambe med Panonskim svetom in Alpami ali so delovali samostojno? Kako številčna bi lahko bila nastanjena vojska in ali bi lahko ustavila sovražne napade? Kakšne so bile logistična ureditev, strategija in taktika? Upoštevati moramo namreč tudi možnost, da sistem nikoli ni opravljal svoje funkcije.

Izkopavanja zapornega zidu na Gradišču pri Robu

foto: M. Mori

 

Za prikaz vsebine morate omogočiti vtičnike za družabna omrežja (Twitter, Facebook, Instagram, YouTube...), ki uporabljajo piškotke za sledenje uporabnikom.

S pritiskom na "v redu" se strinjate z uporabo piškotkov! Več o piškotkih

 

Claustra Alpium Iuliarum je prvovrsten spomenik arheološke dediščine v Sloveniji. Zato je ideja o pridružitvi zapornega sistema rimskemu limesu na seznam Unescove nepremične kulturne dediščine povsem na mestu. Posvetiti mu je treba tudi pozornost z vidika zaščite, prezentacije in promocije. Zaporni sistem je bil tako predmet obravnave v večjih evropskih projektih. Glavni cilji projektov so bili izdelava strategije upravljanja kot celote, uskladitev meddržavnih konservatorskih stališč Slovenije in Hrvaške, ukrepi zaščite posamičnih zapor, izdelava promocijskega načrta in predstavitev kulturne dediščine širši javnosti. Te vključuje predvsem arheološke poti, parke, razstave, publikacije, spletno stran, aplikacijo, dokumentarni film, programe vodstev, predavanj in izobraževanj za širšo javnost in deležnike.

Izkopan profil zapornega zidu na Gradišču pri Robu

foto: M. Lavrič

S sintezo dosežkov se je vzpostavila destinacija kulturnega in zelenega turizma claustra Alpium Iuliarum, hkrati pa povečala prepoznavnost spomenika. Ustanovljen je bil konzorcij Claustra, ki združuje različne interesne skupine vzdolž celotnega sistema: občine, turistične organizacije, manjša in srednja podjetja, kreativni sektor, društva in zavode. Prvič je s tem omogočeno usklajeno in učinkovito sodelovanje vseh deležnikov na celotnem območju sistema claustra Alpium Iuliarum. In prav to je temelj za učinkovito zaščito, promocijo, trženje in raziskovanje zapornega sistema v prihodnosti.

Ostanki južnega stolpa na zapori na Rakitni

foto: J. Kusetič

Fotozgodba

Pod mahom skriti ostanki zapornega zidu na zapori Brst pri Martinj Hribu, Logatec

foto: Petar Fabijan

Ostanki zapornega zidu na zapori Brst pri Martinj Hribu, Logatec

foto: Petar Fabijan

V 60-ih letih prejšnjega stoletja so arheologi že raziskali dele nekaterih stolpov na Ajdovskem zidu. V okviru projekta Claustra+ so bili leta 2018 ti stolpi do konca arheološko izkopani, konservirani in prezentirani. Na sliki je stolp ob Tržaški cesti, kjer se Ajdovski zid vzpenja proti Zaplani

foto: Petar Fabijan

Konserviran stolp na Ajdovskem zidu. Arheologi so ga deloma raziskali že v 60-ih letih prejšnjega stoletja, do konca pa je bil izkopan leta 2018 v okviru projekta Claustra+. Ob njem je nameščen arheostereoskop. Če pogledate skozenj vidite rekonstruiran zaporni zid s stolpi, ki se vzpenja proti Špiku, Zaplana

foto: Petar Fabijan

 

Za prikaz vsebine morate omogočiti vtičnike za družabna omrežja (Twitter, Facebook, Instagram, YouTube...), ki uporabljajo piškotke za sledenje uporabnikom.

S pritiskom na "v redu" se strinjate z uporabo piškotkov! Več o piškotkih

 

Stolp na Ajdovskem zidu, ki so ga arheologi raziskali in konservirali med gradnjo avtoceste Ljubljana – Postojna

foto: J. Kusetič

Ajdovski zid je danes najdaljša dokumentirana zapora sistema claustra Alpium Iuliarum , v dolžino meri skoraj 8 kilometrov. V antiki je zid nadziral vsaj 4 prehode rimskih poti, ki so vodile iz Vrhnike priti Logatcu

foto: Petar Fabijan

Arheološka pot na Zaplani nas vodi ob ostankih Ajdovskega zidu, na vmesnih točkah se prepletajo vsebine iz kulturne in naravne dediščine, na voljo so tudi izzivi za otroke in odrasle. Na poti lahko opazimo večje lesene skulpture, na primer rimskega vojaka

foto: Petar Fabijan

Rekonstruirana utrdba na Lanišču. Skupaj z zapornim zidom in prehodnim stolpom je nadzirala glavno rimsko cesto Emona (dan. Ljubljana) – Akvileja (ant. Aquileia, dan. Oglej / Aquileia v Italiji). Cesta je bila zaradi pomembnosti na tem delu nadzirana in branjena v kar treh linijah: Ajdovski zid nad Vrhniko, utrdbi na Lanišču in Brstu pri Martinj Hribu ter s trdnjavo Ad Pirum v Hrušici

foto: Petar Fabijan

Za prikaz vsebine morate omogočiti vtičnike za družabna omrežja (Twitter, Facebook, Instagram, YouTube...), ki uporabljajo piškotke za sledenje uporabnikom.

S pritiskom na "v redu" se strinjate z uporabo piškotkov! Več o piškotkih

 

Utrdba na Lanišču je bila po arheoloških izkopavanjih med leti 1961 in 1963 rekonstruirana. Gre za edini primer rekonstrukcije na celotnem zapornem sistemu. Konservatorske smernice danes ne predvidevajo rekonstrukcij na izvorni strukturi

foto: S. Rudolf, obdelava B. Gutman

Notranjost utrdbe na Lanišču

foto: Petar Fabijan

Trdnjava Ad Pirum v današnji Hrušici je stala na najvišji točki rimskega cestnega prehoda iz Logaškega v Vipavsko dolino. Verjetno je bila najbolj utrjena točka celotnega zapornega sistema, zidovi so bili debeli skoraj 3 metre

foto: Petar Fabijan

Za prikaz vsebine morate omogočiti vtičnike za družabna omrežja (Twitter, Facebook, Instagram, YouTube...), ki uporabljajo piškotke za sledenje uporabnikom.

S pritiskom na "v redu" se strinjate z uporabo piškotkov! Več o piškotkih

 

V trdnjavi Ad Pirum in ob zapornih zidovih je danes speljana arheološka pot, vsaka točka ima tablo z didaktično nalogo. V gostišču je urejen tudi manjši muzej, vstop je prost

foto: Petar Fabijan

 

Za prikaz vsebine morate omogočiti vtičnike za družabna omrežja (Twitter, Facebook, Instagram, YouTube...), ki uporabljajo piškotke za sledenje uporabnikom.

S pritiskom na "v redu" se strinjate z uporabo piškotkov! Več o piškotkih
Za prikaz vsebine morate omogočiti vtičnike za družabna omrežja (Twitter, Facebook, Instagram, YouTube...), ki uporabljajo piškotke za sledenje uporabnikom.

S pritiskom na "v redu" se strinjate z uporabo piškotkov! Več o piškotkih
Za prikaz vsebine morate omogočiti vtičnike za družabna omrežja (Twitter, Facebook, Instagram, YouTube...), ki uporabljajo piškotke za sledenje uporabnikom.

S pritiskom na "v redu" se strinjate z uporabo piškotkov! Več o piškotkih