Nagrajenec Chopinovega tekmovanja izzval stoječe ovacije in poznavalsko občinstvo v Portorožu nagradil s petimi dodatki
Z izjemnim koncertom nagrajenca letošnjega Chopinovega tekmovanja, 26-letnega goriškega pianista Alexandra Gadžieva, so v soboto v portoroškem Avditoriju sklenili 20. Klavirske dneve, ki jih prireja Društvo klavirskih pedagogov Slovenije, EPTA.
Letošnje klavirske dneve so jih organizatorji, tokrat učitelji Glasbene šole Koper, po lanskoletni odpovedi, z veliko težavami in prilagoditvami trenutni zdravstveni situaciji vendarle uspeli izpeljati. V znamenju lanske obletnice je bilo dvodnevno srečanje slovenske EPTE, ki šteje 220 članov, posvečeno Beethovnu in naravi kot glasbenemu navdihu. Tokrat so se morali odpovedati tujim predavateljem in dokazali, da sami zmorejo veliko več, je povedala predsednica organizacijskega odbora, Aleksandra Češnjevar Glavina, ki je bila navdušena nad zanimivimi predavanji slovenskih klavirskih pedagogov. Najbolj jo veseli, da je od vseh predvidenih projektov odpadel le eden. Izpeljali so šest forumov, sedem projektov glasbenih šol iz vse Slovenije (Celje, Velenje, Maribor, Sežana in Koper ter Konservatorij in Akademija za glasbo iz Ljubljane). Poseben magnet za občinstvo pa sta bila koncerta dveh svetovno znanih pianistov, jazzista Renata Chicca in Chopinovega nagrajenca Alexandra Gadžieva.
In tudi ti dve svetovni zvezdi klavirja sta svojo pot začeli prav pri slovenskih, natančneje, primorskih klavirskih pedagogih. Zato se oba glasbenika rada vračata v domače kraje. O tem je takoj po koncertu Alexander Gadžiev povedal:
Tudi zame velja rek, ki pravi: 'Povsod je lepo, a doma je najlepše'. Zato se vračam z velikim veseljem in po vseh koncertih na Poljskem, na Japonskem in po vsem svetu sem zelo vesel, da sem se vrnil in doživel tako topel sprejem domačega občinstva. Zelo se veselim vsega tega in upam, da bom še nastopal v Sloveniji.
Koncert Alexandra Gadžieva, ki je privabil tudi številne lokalne poslušalce, so morali zaradi zdravstvenih razmer razdeliti na dva dela, tako da je polovica občinstva prisluhnila zgolj prvemu, druga polovica pa drugemu delu koncerta. In na obeh je poslušalce pustil brez besed. Prvim je namenil Chopinove krajše skladbe, kot so Preludij op. 45, Barkarola op. 60, Poloneza fantazija op.61 in tri mazurke, drugim pa Sonato v b-molu op. 35, s katero si je v Varšavi prislužil tudi Zimmermannovo nagrado. Tako ene kot druge pa je s svojo tenkočutno pripovedjo, tonsko izraznostjo in logičnim fraziranjem popeljal v domala vse razsežnosti čustvovanja. In ni bilo malo trenutkov, ko je občinstvu dobesedno zastal dih. Čeprav pogosto preseneča s svojimi izvirnimi in ustvarjalnimi interpretacijami, je bilo tokrat doživetje podkrepljeno še z izjemno sproščenostjo, ki bi si jo lahko razlagali tudi z olajšanjem po dobro opravljenem delu ali s preprostim nastopom na koncertu, ki ne nosi s sabo bremen pomembnega Chopinovega tekmovanja.
Nič čudnega torej, če se navdušenje – pretežno poznavalskega - občinstva v portoroškem Avditoriju tudi po petih dodatkih ni poleglo.
