V slabem tednu dni si je 87 filmskih predstav ogledalo skoraj 5000 gledalcev
Prasica, slabšalni izraz za žensko, je duhovit portret mladih umetnikov, ki so se zaskočili na pragu odraslosti. Prejel je sedem vesen, tudi vesni za najboljši film po izboru občinstva in najboljši scenarij, in prav sočen jezik je razlog, zakaj film deluje sveže. Scenaristka Iza Strehar in režiserka Tijana Zinajić:
Iza Strehar: Zelo rada jezik znižam že v scenariju, ker ne prenesem zelo knjižne slovenščine na filmu; se mi zdi, da film tega ne prenese. Vmes smo se menili, da bi za RTV prijavo zvišali jezik in pometali ven kletvice … Tijana Zinajić: Jaz sem rekla: ne pride v poštev.
Ko govorimo o jeziku, letos mineva dobrih dvajset let od nastanka komičnih dram V leru in Jebi ga, prav tako celovečernih prvencev Janeza Burgerja in Mihe Hočevarja, ki sta s sproščenim jezikom, toplino in vsakdanjimi temami spremenili slovenski film, in Prasica, slabšalni izraz za žensko, je nekakšen V leru ali Jebi ga današnje generacije tridesetletnikov in eden od najbolj pričakovanih domačih filmov, ki ga bomo novembra predpremierno videli na ljubljanskem Liffu.
Na Liffu bo mogoče ujeti tudi drugi izstopajoči film, prav tako prvenec in komična drama Inventura režiserja Darka Sinka, ki ga je žirija nagradila s štirimi vesnami, tudi za najboljšo režijo. In če sklenem: Festival slovenskega filma je z malo sreče uspel; odločitev, da se zamakne za mesec dni, je prispevala k večji vidnosti, filmski evro za vsako prodano vstopnico, s čimer so pokrili bivanje 60 študentom filma, pa je lepa gesta in tudi investicija v filmarje, katerih ustvarjanje bomo ocenjevali v prihodnjih letih.
