SLG Celje
Branko Završan in ansambel: BODI GLEDALIŠČE

Interna premiera: 19. marca 2021
Premiera: 25. oktobra 2021
Ocena objavljena 26. oktobra 2021

Avtor besedil songov: Branko Završan
Režiserka: Ivana Djilas
Dramaturginja: Alja Predan
Kostumografka: Jelena Proković
Avtorji glasbenih aranžmajev: Blaž Celarec, Žiga Golob, Uroš Rakovec, Branko Završan
Korepetitor: Iztok Kocen
Koreograf: Željko Božić
Lektor: Jože Volk
Oblikovalca svetlobe: Ivana Djilas, Uroš Gorjanc

Nastopajo:
Branko Završan
Beti Strgar
Lučka Počkaj
Tanja Potočnik
Žan Brelih Hatunić
Damjan M. Trbovc/Gregor Čušin

Na fotografiji Uroša Hočevarja so: Blaž Celarec, Beti Strgar, Žan Brelih Hatunić, Tanja Potočnik, Žiga Golob, Damjan M. Trbovc, Lučka Počkaj, Branko Završan, Uroš Rakovec

SLG Celje / premiera: 25. oktober 2021

V celjskem gledališču so po večkratnih preložitvah in po skoraj enemu letu od jubileja, sedemdesetletnice njegove profesionalizacije, končno izvedli praznični glasbeno gledališki dogodek z naslovom Bodi gledališče. V režiji Ivane Djilas ga je avtorsko z ansamblom pripravil igralec Branko Završan.

Predstava Bodi gledališče je oda gledališču, predvsem pa igralcu, saj predstavlja njeno središče, obarvano v celotnem spektru: od najbolj banalnih, vsakdanjih stisk in anekdot do vprašanj o igralčevem ustvarjanju, doživljanju vlog, in o seganju čez oder, najprej v občinstvo, nato pa čim dlje v gledališko večnost. Vse to se odraža v besedilih Braneta Završana, ki jih v živo izvajajo pevsko in plesno izvrstni igralci ob izkušenem glasbenem triu v različnih aranžmajih iz zimzelene slovenske in svetovne zakladnice, in v govornih izpovednih in pripovednih pasosih posameznih igralcev. Režija Ivane Djilas je poskrbela za pretočnost in dinamičen igralsko-koncertni ritem na odru. In, kot se za koncert spodobi, so v njem svetlo zasijale zvezde včerajšnjega odra: Gregor Čušin je igraje, z grenko-sladko ironijo prehajal med svojo zgodbo in pripovedjo o igralcu, katerega vskok je opravil, Lučka Počkaj v divji, privlačni rokerski izvedbi, in Beti Strgar s polnim glasom šolane pevke. Radostna obeležitev sedemdesetletnice gledališča se je že zavlekla, skoraj gotovo pa bo s to predstavo, ki nagovarja predvsem z najbolj neposrednim jezikom – glasbo, dobro obiskano praznovanje še daljše.

Vilma Štritof