Srce Sarajeva za režijo srbski režiserki Milici Tomović

V Sarajevu se je z razglasitvijo nagrad končal 27. filmski festival. Podeljene so bile nagrade za najboljši igrani celovečerec in dokumentarni film ter nagrade v drugih kategorijah. Srce Sarajeva za najboljši film pa je prejel avstrijsko-nemška koprodukcija, film z naslovom Velika svoboda. Na festivalu, ki sta ga letos zaznamovala obiska pevca Bona in režiserja Wima Wendersa, so se uspešno predstavili tudi slovenski filmski ustvarjalci.

Med celovečerci v tekmovalnem programu se je za festivalske nagrade, potegovalo 10 filmov.  Strokovna žirija pa je nagradila in srce Sarajeva podelila avstrijsko nemški koprodukcij. Film z naslovom Velika svoboda prikazuje zgodbo Hansa, ki je v povojni Nemčiji vedno znova zaprt zaradi homoseksualnosti. Njegovo željo po svobodi se v skladu s 175. odstavkom nemškega kazenskega zakonika sistematično uničuje. Edini stalen odnos v življenju vzpostavi z dolgoletnim sostanovalcem v celici, Viktorjem, ki je obsojen zaradi umora.

Režiser Maize poudarja, da je do ideje za film prišel ob pričevanju zgodbe človeka, ki je bil osvobojen iz taborišča in bil potem takoj poslan naprej v zapor. Po 2. svetovni vojni so zavezniki izničili vse nacistične zakone, stare nemške zakone pa so pustili. V veljavi je tako ostal tudi zloglasni paragraf 175, ki je prepovedoval homoseksualnost. Vsi, ki so bili internirani zaradi homoseksualnosti in so preživeli, po vojni niso mogli povedati, zakaj so bili poslani v taborišča, kajti še vedno je obstajal zakon, ki jih je kriminaliziral. Zgodbo in sam film smo posneli na podlagi pričevanj ljudi iz Berlina in Dunaja.

Glavni igralec v filmu Avstrijec Georg Friderich je prejel nagrado za najboljšo moško vlogo. Nagrado za najboljšo žensko vlogo so prejele kar tri igralke iz Kosova in sicer so zaigrale v filmu Hrib, na katerem rjovejo levi.  V sekciji dokumentarnega filma je zmagala filma z naslovom pokrajine upora. Poleg koprodukcijskega doprinosa pri filmu Morena se je Slovenija v tekmovalnem programu predstavila še z dokumentarcem režiserke Marije Zidar Odpuščanje. za nagrade so se iz Slovenije potegovali tudi kratka filma in študentski film.

Marko Rozman