Igra je pravzaprav priredba Cankarjevega Pohujšanja v dolini šentflorjanski. Cankarjev pogled na dvojno moralo te doline Aleš Jan v priredbi še potencira že tako groteskno razpoloženje v drami. Vmes bi lahko posegel le še odrešitelj z neba, zavetnik slovenske doline, sveti Florjan.
Priredba Cankarjevega Pohujšanja v dolini šentflorjanski
Igra je pravzaprav priredba Cankarjevega Pohujšanja v dolini šentflorjanski. Cankarjev pogled na dvojno moralo te doline v priredbi Aleša Jana še potencira že tako groteskno vzdušje v drami. V takšno situacijo pa bi lahko posegel le še odrešitelj z neba, patron slovenske doline, sveti Florjan.
Avtor Ivan Cankar
Režiser Aleš Jan
Dramaturginja Vilma Štritof
Tonska mojstrica Metka Rojc
Glasbena opremljevalka Larisa Vrhunc
Asistentka režije Daša Dovžan
Tehnični asistent Zmago Frece
Nastopajo Pavle Ravnohrib, Nataša Ralijan, Ivanka Mežan, Tone Gogala, Janez Hočevar, Bojan Emeršič, Nataša Barbara Gračner, Nina Hribar, Zvone Hribar, Dare Valič
Produkcija Uredništva igranega programa
Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 1992
Božidar Dolenc (1950-2008): (Bolšji trg III), 1986
Z dovoljenjem Moderne galerije, Ljubljana
Božidarja Dolenca je zanimal predvsem človek, pogosto kot brezimno bitje v mestu, kjer je v naključnih, vzročno nepovezanih odnosih med ljudmi in stvarmi razbral pomene dvoumja, zagonetnosti, iracionalnosti ipd. tudi ironije in trpkega humorja. Poleg mnogih drugih tudi podobe z bolšjega trga kažejo bližino z nadrealizmom ter nakazujejo vmesni prostor med znanim in neznanim, ko znani predmeti postanejo nosilci nelagodja in tesnobe.
Lara Štrumej
Likovno opremo spletnega članka so zasnovali kustosi Moderne galerije
Fotografska zbirka Moderne galerije
Začetek načrtnega zbiranja, hranjenja in preučevanja fotografije v Moderni galeriji sega v leto 1992, ko je bila ustanovljena Fotografska zbirka Moderne galerije. Zbirka šteje zdaj več kot 4000 enot predvsem slovenskih avtorjev; obsega obdobje od konca devetnajstega stoletja do danes. Pridobivanje gradiva za zbirko je najtesneje povezano z raziskovanjem zgodovine slovenske fotografije s poudarkom na fotografiji 20. stoletja; s sprotnim odzivanjem na ustvarjalne dosežke sodobnih avtorjev postaja zbirka vse boj pomembna tudi za zgodovino slovenske fotografije 21. stoletja. Številčno najbolj obsežni so fondi Riharda Jakopiča, Petra Kocjančiča, Frana Krašovca, Franca Ferjana, Vena Pilona, Gojmirja Antona Kosa, Jožeta Kološe-Kološe, Lojzeta Spacala, Leona Dolinška, Stojana Kerblerja, Božidarja Dolenca, Toneta Stojka, Staneta Jagodiča in drugih. Izmed slovenskih sodobnih avtorjev se zbirka ponaša med drugim z deli Milana Pajka, Borisa Gaberščika, Hermana Pivka, Janeta Štravsa, Klavdija Slubana, Vlada Stjepića, Tomaža Gregoriča, Tanje Verlak, Boruta Krajnca, Branka Lenarta, Tanje Lazetić, Boruta Peterlina, Gorana Bertoka, Jona Derganca in mnogih drugih.
