Radijska igra

Kraljeva ljubica

Groteskna komedija nravi, ki moške preprosto pouči, naj se ne obešajo na ženske, ki ne marajo zanje

V0022202-Sluban
Klavdij Sluban: Ukrajina. Iz cikla Okoli Črnega morja - zimska potovanja, 1998
foto: Z dovoljenjem Moderne galerije, Ljubljana

Zvočna zgodba iz zbirke sočnih, po renesančnem zgledu napisanih Balzacovih novel z naslovom Okrogle povesti, je groteskna komedijo nravi, ki moške preprosto pouči, naj se ne obešajo na ženske, ki ne marajo zanje.

Avtor Honore de Balzac
Avtor radijske priredbe Jože Rode
Prevajalec Anton Debeljak 
Režiser Aleš Jan
Dramaturg Pavel Lužan
Tonska mojstrica Metka Rojc
Glasbeni opremljevalec Peter Čare
Asistentka režije Daša Dovžan
Tehnični asistent Sandi Zgonc

Lepa Feronka Tanja Ribič
Odvetnik Feron Danilo Benedičič
Služabnica Stanni Boninsegna
Kralj Janez Albreht
Oče Zvone Hribar
Lannoy Gregor Čušin
Le Daim Jernej Kuntner

Produkcija Uredništva igranega programa
Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 1995

 

Klavdij Sluban (r. 1963): Ukrajina. Iz cikla Okoli Črnega morja - zimska potovanja, 1998
Z dovoljenjem Moderne galerije, Ljubljana
Klavdij Sluban je eden tistih ustvarjalcev, ki potovanja dojema predvsem kot pot k sebi, ki omogoča samorefleksijo, s tem pa tudi zavzetje jasnejših ustvarjalnih stališč. Slubanu, ki se je rodil v Parizu slovenskim staršem in je razpet med dvema različnima svetovoma, slovanskim in romanskim, se vse dežele, ne le tiste nekdanjega socializma, razkrivajo kot družbe propadlih utopij. Njegovi posamezniki živijo v nekem turobnem svetu, polnem eksistencialne tesnobe. Podobni bolj prividnemu kot resničnemu svetu, utelešajo avtorjev lastni občutek življenja na obrobju, kajti, kot pravi v svoji pesmi eks …?... ekstripiran ekskomuniciran ekspropriiran ekspatriiran, …'
Lara Štrumej

Likovno opremo spletnega članka so zasnovali kustosi Moderne galerije

Fotografska zbirka Moderne galerije
Začetek načrtnega zbiranja, hranjenja in preučevanja fotografije v Moderni galeriji sega v leto 1992, ko je bila ustanovljena Fotografska zbirka Moderne galerije. Zbirka šteje zdaj več kot 4000 enot predvsem slovenskih avtorjev; obsega obdobje od konca devetnajstega stoletja do danes. Pridobivanje gradiva za zbirko je najtesneje povezano z raziskovanjem zgodovine slovenske fotografije s poudarkom na fotografiji 20. stoletja; s sprotnim odzivanjem na ustvarjalne dosežke sodobnih avtorjev postaja zbirka vse boj pomembna tudi za zgodovino slovenske fotografije 21. stoletja. Številčno najbolj obsežni so fondi Riharda Jakopiča, Petra Kocjančiča, Frana Krašovca, Franca Ferjana, Vena Pilona, Gojmirja Antona Kosa, Jožeta Kološe-Kološe, Lojzeta Spacala, Leona Dolinška, Stojana Kerblerja, Božidarja Dolenca, Toneta Stojka, Staneta Jagodiča in drugih. Izmed slovenskih sodobnih avtorjev se zbirka ponaša med drugim z deli Milana Pajka, Borisa Gaberščika, Hermana Pivka, Janeta Štravsa, Klavdija Slubana, Vlada Stjepića, Tomaža Gregoriča, Tanje Verlak, Boruta Krajnca, Branka Lenarta, Tanje Lazetić, Boruta Peterlina, Gorana Bertoka, Jona Derganca in mnogih drugih.