Sobotni operni večer

Leoš Janáček: Primer Makropulus, posnetek iz Londona

V češkem izvirniku ima predzadnja Janáčkova opera naslov Véc Makropulos – beseda »véc« dobesedno pomeni »stvar«. In »stvar«, za katero gre, je stara listina s skrivno formulo za večno življenje.

sov3-980
foto: Steve Collis / Flickr

Janáčkove odrske stvaritve – tako kot dela njegovega sodobnika Giacoma Puccinija – zaznamujejo številne izjemne junakinje. V Primeru Makropulos je dramsko dogajanje v celoti povezano z Emilijo Marty in prav ona ima tudi zadnjo besedo. Njen znameniti monolog ob koncu opere, v katerem pozdravi smrt, primerjajo s prizorom Izoldine smrti.

Na posnetku, ki je nastal devetnajstega avgusta 2016 v Kraljevi Albertovi dvorani, v glavnih vlogah nastopajo Karita Mattila kot Emilija Marty, Gustáv Beláček kot dr. Kolenatý, Svatopluk Sem kot Prus, Aleš Briscein kot Albert Gregor in Jan Vacík kot Vítek. Dirigent predstave je bil Jiří Bělohlávek.