Glasovi svetov

Finžgar in Plečnik: Prijateljstvo brez meja

"Nič! Bodimo ljudje in se sosedje radi imejmo. To je najlepša ograja."

03-7488
Finžgar in Plečnik ob obisku cerkve na Dolenjskem (izrez), ok. 1935 © Fototeka dr. Janez Bogataj
foto: dr. Janez Bogataj

Danes, ob čakanju na končno odločitev Unescovega Odbora za svetovno dediščino o tem, ali bodo izbrana Plečnikova dela v Ljubljani vpisana na seznam svetovne dediščine, ponavljamo oddajo o močnem, zaupnem prijateljstvu med sosedoma, velikima Slovencema - duhovnikom in pisateljem Franom Saleškim Finžgarjem ter arhitektom Jožetom Plečnikom - ki je pogosto preraslo tudi v kreativno sodelovanje ob Finžgarjevem pisateljskem in uredniškem delu ter sprotnih cerkvenih obveznostih, je resnično trdno in neskaljeno trajalo vse do Plečnikove smrti. Plečnik je svoje arhitekturno poslanstvo vedno utemeljeval z vero v Boga, zato mu je sosedstvo z uglednim župnikom Finžgarjem gotovo imponiralo, saj je bil tudi sam frančiškanski tretjerednik. Ohranjena korespondenca, ki je del Finžgarjeve zapuščine v Rokopisni zbirki NUK, dokumentirano priča o njunih trdnih odnosih. Tako je nastala in se v oktobru tudi otvorila razstava v Plečnikovi hiši - Finžgar in Plečnik: Prijateljstvo brez meja. Njen avtor Marijan Rupert iz Narodne in univerzitetne knjižnice ter kustosinja razstave in Plečnikove hiše Ana Porok sta tokratna gosta oddaje Glasovi svetov, v kateri se bomo s podrobnostmi spustili v zgodbo tega več 30 let trajajočega, iskrenega in ustvarjalnega prijateljstva obeh mojstrov.