Aktualno

DOBROJUTRO in Barvno bele grafike: F, R, E, Š.

Vizualno duhovita dela Mladena Stropnika in dvojca SBD v ljubljanskem MGLC-ju

SBD IN STROPNIK KOLAŽ
Kolaž fotografij, levo: Small but dangers, Barvno bele grafike: F, 2021, sitotisk, iz grafične mape Barvno bele grafike: F, R, E, Š., 2021; desno: Mladen Stropnik, šotor, sitotisk na papir, 2021, iz grafične mape DOBROJUTRO, 2021
foto: MGLC

Mednarodni grafični likovni center temelji na dediščini ljubljanskega grafičnega bienala in na umetnosti tiska 20. stoletja, ter se, kot pove že njegovo ime, posveča predvsem grafiki. A na ta medij, ki se je pri nas uveljavil predvsem z ljubljansko grafično šolo v 60ih in 70ih letih prejšnjega stoletja, tudi v tivolskem razstavišču pogosto ponudijo svež pogled. To velja tudi za trenutno razstavo v MGLC-ju, na kateri se predstavljajo tandem Small but dangers in Mladen Stropnik, torej umetniki, ki večinoma ne ustvarjajo v grafiki.

»Grafiko držimo v roki, da skozi luknjo prehaja zrak«, »grafiko stiskamo ob robovih, da se odpira in zapira«, »grafiko zložimo, da stoji pokončno« - to je le nekaj navodil, s katerimi je svojo grafično mapo Dobro jutro pospremil Mladen Stropnik. Očitno je torej, da je njegov pristop h grafiki neklasičen, interaktiven. Poleg navodil za rokovanje z razstavljenimi deli je za naslovnico grafične mape, naslovljeno »japka«, pripravil aplikacijo s katero opazujemo to delo.

V MGLC-ju so tako s Stropnikom kot tandemom SBD že v preteklosti uspešno sodelovali, zato so jih tokrat ponovno povabili, naj ustvarjajo v njihovem grafičnem ateljeju in tako sta nastali dve novi grafični mapi – poleg že omenjene Stropnikove še mapa dvojca SBD z naslovom Barvno bele grafike: F, R, E, Š. Kot je povedal kustos razstave Božidar Zrinski, ti avtorji na grafiko gledajo drugače. Če je Stropnik h grafiki pristopil interaktivno, sta SBD izhajala iz vsakdanjega kolaž papirja, a z zanju značilnim obratom na spletu kupila rabljen papir, torej ostanke z različnimi izrezanimi oblikami. Nastale grafike niso le vizualno duhovite in s preprostimi barvami in oblikami privlačne za oko, temveč zastavljajo tudi vprašanja avtorstva, kreativnosti, prehoda med različnimi mediji ter odnosa med praznim in polnim.

Stropnikova postavitev je izrazito prostorska – dela so razporejena na dveh polkrožnih mizah, katerih oblika odzvanja tudi na samih grafikah. Podobno velja za grafike SBD, ki visijo na pastelno zeleno prebarvani steni z belim robom pod stropom. Novi grafični mapi sta razstavljeni vsaka v svojem prostoru, a je občutek razstave zelo enovit, skoraj kot da bi šlo za razstavo enega avtorja. Kako se estetiki Mladena Stropnika in SBD kljub drugačnemu pristopu učinkovito in duhovito ujemata, prepletata, si v Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Ljubljani lahko ogledate še do 15. avgusta.