Igra, po delu pisatelja Zdenka Kodriča in v radijski priredbi Jožeta Valentiča, v obliki dnevnika, torej notranjega monologa, v nekaj potezah izriše življenje, strasti in obzorje voznika težkega priklopnika na dolgih progah.
Življenje, strasti in obzorje voznika težkega priklopnika na dolgih progah
Igra v obliki dnevnika, torej notranjega monologa, v nekaj potezah izriše življenje, strasti in obzorje voznika težkega priklopnika na dolgih progah.
Avtor Zdenko Kodrič
Režiser Jože Valentič
Dramaturg Goran Schmidt
Tonski mojster Nejc Zupančič
Glasbena opremljevalka Sara Železnik
Asistentka režije Špela Kravogel
Kabinski Kristijan Ostanek
Medicinska sestra Jana Zupančič
Doktor Uroš Maček
Šef Branko Završan
Produkcija uredništva igranega programa
Posneto v studiih Radia Slovenija septembra 2013
Matevž Paternoster (r. 1979): Tromostovje, 2017 © MGML
Plečnik je stari kamniti most ohranil, dodal pa mu je dve stranski brvi, ki prostor lijakasto usmerjata na Stritarjevo ulico. Brvema je dodal stopnišča, ki vodijo na spodnjo rečno teraso in s tem ustvaril rečni portal, ki spominja na mostove v Benetkah in mestu daje sredozemski značaj. Ritmi balustrov, krogel na ograji in svetilk ter hiteči pešci na mostu ustvarjajo vtis nenehnega gibanja.
Fotografa Matevža Paternostra pri njegovem delu najizraziteje definirata dva miljeja - dediščina in arhitektura. Zaveda se, da dediščine, tako premične kot nepremične, ni mogoče zgolj dokumentirati, temveč je treba skozi fotografijo interpretirati njeno pojavnost ter zajeti vizualno bistvo njenega sporočila in zapis časa, ki jo je izoblikoval. Paternostrove fotografije, posnete v zadnjih petih letih, so v produkciji Muzeja in galerij mesta Ljubljane pospremile različne razstavne projekte Plečnikove hiše. Predstavljena fotografija je del izbora za razstavo Ljubljana, mesto s Plečnikovim podpisom, ki je bila v lanskem letu predstavljena na Jakopičevem sprehajališču ljubljanskega parka Tivoli.
Likovno opremo spletnega članka so zasnovali kustosi Muzeja in galerij mesta Ljubljane - Plečnikova hiša.
Muzej in galerije mesta Ljubljane so od ustanovitve leta 2008 največji ljubljanski in slovenski javni zavod za kulturo, od leta 2010 pa upravljajo tudi s Plečnikovo hišo, ki je muzej postala že leta 1972. V Plečnikovi hiši se posvečajo ohranjanju in varovanju dediščine arhitekta ter preučevanju časa in okoliščin, v katerih je mojster živel in ustvarjal. Po obsežni prenovi, ki je bila izvedena v letih 2013–2015, danes Plečnikova hiša obiskovalcem ponuja celovito doživetje: poleg originalno ohranjenega Plečnikovega domovanja muzej dopolnjuje še stalna razstava z naslovom Plečnik., ki govori o Plečnikovem opusu in življenju, z občasnimi razstavami osvetljujejo različne vidike Plečnikovega ustvarjanja, v hiši pa so urejeni tudi prostori za pedagoške in andragoške programe - vse v duhu raznolikim obiskovalcem približati bogato dediščino našega velikega arhitekta. O izjemnem pomenu Jožeta Plečnika priča tudi dejstvo, da se njegova stavbna in urbanistična dediščina v Ljubljani od začetka leta 2020 poteguje za vpis na Unescov seznam svetovne kulturne in naravne dediščine. To je le še razlog več za obisk hiše, v kateri se je porajala Plečnikova Ljubljana!
