Igra, nastala po predlogi Gorana Gluvića, je groteska o težko določljivi meji, ki stvarni svet deli od domišljijskega.
Groteska o težko določljivi meji
Groteska o težko določljivi meji, ki stvarni svet deli od domišljijskega.
Avtor Goran Gluvić
Režiserka Elza Rituper
Dramaturg Pavel Lužan
Tonski mojster Staš Janež
Glasbena opremljevalka Cvetka Bevc
Asistentka režije Filipina Jerman
Tehnični asistent Sandi Zgonc
Klemen Ivan Rupnik
Denis Sandi Pavlin
Točajka Majda Kohek
Mimoidoča Filipina Jerman
Točaj Dario Varga
Šef Marjan Hlastec
Jani Uroš Maček
Vili Robert Waltl
Anka Janža Pavlin
Produkcija Uredništva igranega programa
Posneto v studiih Radia Slovenija junija 1994
Matevž Paternoster (r. 1979): Zapornica na Ljubljanici, detajl, 2017 © MGML
Na koncu utrjenega korita reke Ljubljanice je bila sredi 20. stoletja postavljena zapornica, namenjena uravnavanju rečne gladine. Plečnik jo je razumel kot simbolični in posebej slovesni zaključek mestnega središča, zato jo je načrtoval kot monumentalen slavolok na vodi. Kipar Božo Pengov je na jonskih stebrih oblikoval ženske obraze, ki melanholično spremljajo odtekajočo reko.
Fotografa Matevža Paternostra pri njegovem delu najizraziteje definirata dva miljeja - dediščina in arhitektura. Zaveda se, da dediščine, tako premične kot nepremične, ni mogoče zgolj dokumentirati, temveč je treba skozi fotografijo interpretirati njeno pojavnost ter zajeti vizualno bistvo njenega sporočila in zapis časa, ki jo je izoblikoval. Paternostrove fotografije, posnete v zadnjih petih letih, so v produkciji Muzeja in galerij mesta Ljubljane pospremile različne razstavne projekte Plečnikove hiše. Predstavljena fotografija je del izbora za razstavo Ljubljana, mesto s Plečnikovim podpisom, ki je bila v lanskem letu predstavljena na Jakopičevem sprehajališču ljubljanskega parka Tivoli.
Likovno opremo spletnega članka so zasnovali kustosi Muzeja in galerij mesta Ljubljane - Plečnikova hiša.
Muzej in galerije mesta Ljubljane so od ustanovitve leta 2008 največji ljubljanski in slovenski javni zavod za kulturo, od leta 2010 pa upravljajo tudi s Plečnikovo hišo, ki je muzej postala že leta 1972. V Plečnikovi hiši se posvečajo ohranjanju in varovanju dediščine arhitekta ter preučevanju časa in okoliščin, v katerih je mojster živel in ustvarjal. Po obsežni prenovi, ki je bila izvedena v letih 2013–2015, danes Plečnikova hiša obiskovalcem ponuja celovito doživetje: poleg originalno ohranjenega Plečnikovega domovanja muzej dopolnjuje še stalna razstava z naslovom Plečnik., ki govori o Plečnikovem opusu in življenju, z občasnimi razstavami osvetljujejo različne vidike Plečnikovega ustvarjanja, v hiši pa so urejeni tudi prostori za pedagoške in andragoške programe - vse v duhu raznolikim obiskovalcem približati bogato dediščino našega velikega arhitekta. O izjemnem pomenu Jožeta Plečnika priča tudi dejstvo, da se njegova stavbna in urbanistična dediščina v Ljubljani od začetka leta 2020 poteguje za vpis na Unescov seznam svetovne kulturne in naravne dediščine. To je le še razlog več za obisk hiše, v kateri se je porajala Plečnikova Ljubljana!
