Umetnica je transmedijsko instalacijo pripravila prav za Križevniško cerkev v Ljubljani

Če vas sprehod po prestolnici pelje mimo Križank, lahko zavijete v Križevniško cerkev. Festival Ljubljana vabi na ogled Postkoronskega sonca, v nihanju. Tako je Eva Petrič naslovila svojo transmedijsko instalacijo, ki prepleta zvok, svetlobo, čipke in pleksi skulpturo. S to prostorsko postavitvijo predstavlja svoj razmislek o križišču prehoda v pokoronski čas.

Pozornost za zvok si je Eva Petrič izostrila v mestu, ki nikoli ne spi, v New Yorku, kjer je začela svojo mednarodno umetniško pot. Ustvarjalka, ki potuje in razstavlja po svetu, je meditativen razmislek o pokoronskem času oblikovala prav za Križevniško cerkev v Ljubljani. Ta kar kliče med svoje stene zvok, ki je tokrat ena glavnih sestavin instalacije. Zvočniki kot posvečene stoječe figure pošiljajo valovanje v prostor, ustvarjajo odmev – vsak od njih ima svojo vlogo. Ko se premikamo, se spreminja tudi zaznava.

Se zvoka lahko dotaknemo? Eva Petrič pravi, da lahko. Imenuje ga Dotik in z njim opozarja na njegovo vlogo v odnosih. In prav človeški odnosi so v številnih navzkrižnih interakcijah. »Ko se ena nit pretrga, zavibrirajo vse ostale,« pravi. Umetnica je poznana po vključevanju čipk – najdenih in recikliranih. Iz njih je naredila veliko Postkoronsko sonce.

Iz črno-belega vzorca idrijske čipke, ujetega v pleksi steklo, pa je narejen Zemljan – figura na nihalu, z visokega stropa umeščena na križiščno točko Križevniške cerkve. Tudi ona ponazarja povezanost posameznikov v širšo družbo, v soodvisno celoto. Sence čipke, ki se vrtijo, padajo na živordeča žametna tla.

Instalacija Postkoronsko sonce, v nihanju, obiskovalce vabi, da se je dotaknejo in sprožijo premik. Dotik lahko vse razbije in uniči, lahko zaniha, ali nas zdravi, še doda Eva Petrič. V Križevniško cerkev vas vabi do 29. junija.

Žiga Bratoš