Sledi večnosti

Vse več mladih je neverujočih, sočasno se krepi delež resnično globoko vernih mladih

Pogovor z raziskovalcem dr. Miranom Lavričem in duhovnikom Matevžem Mehletom

istockphoto-1171135096-612x612
foto: pixabay

Raziskava o položaju mladih v Sloveniji Mladina 2020 na področju religioznosti mladih razkriva, da se vse manj mladih izreka za verujoče, v zadnjem desetletju jih vse manj tudi obiskuje verske obrede. Od leta 2013 pa se je podvojil delež mladih, ki obiskujejo verske obrede tedensko. Raziskovalci Univerze v Ljubljani in Univerze v Mariboru v raziskavi Mladina 2020 tako ugotavljajo vse večjo polarizacijo na področju religioznosti mladih. Znani so tudi prvi izsledki Urada za mlade pri Slovenski škofovski konferenci o duhovnosti in veri mladih ter njihovem mnenju o cerkvi. O vernosti mladih  v tokratni oddaji Sledi večnosti govorita dr. Miran Lavrič, vodja raziskave Mladina 2020, in duhovnik Matevž Mehle.

 

Poudarki iz raziskave Mladina 2020 na področju vernosti mladih:

približno 45 % mladih v Sloveniji je neverujočih, 15 % jih je zelo vernih in 40 % mladih - gre za tako imenovano vmesno skupino - ne hodi v cerkev, jih pa zanima duhovnost (berejo o duhovnosti, morda tudi meditirajo), ugotavlja vodja raziskave o položaju mladih na področju religioznosti v raziskavi Mladina 2020 dr. Miran Lavrič iz Univerze v Mariboru. Na področju vernosti mladih raziskovalke in raziskovalci ugotavljajo pomembne premike. Delež mladih, ki se je umaknil od katoliške cerkve, je v zadnjih desetih letih upadel z 72 % na 44 %. Mladi se vse bolj sekularizirajo. V omenjenem obdobju se je po teh ugotovitvah močno zvišal delež mladih, ki ne obiskujejo verskih obredov. Raziskovalke in raziskovalce pa je presenetil izsledek, da se na drugi strani sočasno krepi delež mladih, ki redno obiskujejo verske obrede. Ta delež se je od leta 2013 skoraj podvojil, z 9 % na skoraj 17 %. Ti mladi so resnično globoko verni, to se je zgodilo, potem ko je katoliška cerkev na Slovenskem okrepila verske dejavnosti in se umaknila s političnega polja, poudarja Lavrič. Kot dodaja, polarizacija na področju vernosti mladih ni le strukturna, ampak je tudi ideološka. Povedano drugače: če hodiš v cerkev, imaš drugačne poglede na družino ali istospolne osebe, kot tisti, ki ne hodijo, pojasnjuje dr. Lavrič. Od leta 2013 se je povečal delež mladih, ki se ne opredeljujejo za katoličane, ampak za druge veroizpovedi, in sicer z 10 % na 15 %. Slovenska mladina je na področju vernosti primerljiva z vrstniki v Franciji, na Češkem so mladi bolj sekularizirani kot pri nas, nasprotno pa je hrvaška mladina bolj verna kot slovenska, med drugim ugotavljajo raziskovalke in raziskovalci Univerze v Ljubljani in Univerze v Mariboru o položaju mladih v Sloveniji Mladina 2020.