Radijska igra

Pod svobodnim soncem - 1. del

Radijska nadaljevanka ob 150. obletnici rojstva F. S. Finžgarja in 30. obletnici samostojnosti Republike Slovenije

Foto_8_MGML
Cerkev sv. Mihaela na Barju, 2017
foto: Matevž Paternoster, © MGML

V mesecu, ko praznujemo 30. obletnico samostojnosti Republike Slovenije in letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva Frana Saleškega Finžgarja je v termin četrtkove radijske igre našla pot radijska nadaljevanka v štirih delih Pod svobodnim soncem. Nastala je leta 2004 po enem najbolj branih in popularnih romanov na Slovenskem. Finžgarjevo delo, podnaslovljeno kot povest davnih dedov, je za radio priredil Jože Vozny, zrežiral pa Igor Likar.

Zgodba prikazuje spopad poganskega sveta pod svobodnim soncem Slovenov in Antov. Vendar pa epski boji slovanskih plemen, pod vodstvom staroste Svaruna, v tej radijski različici romana okvirjajo predvsem dogodivščine pogumnega Svarunovega sina Iztoka. V prvem delu so predstavljeni vsi junaki in njihovo mesto v temeljnem spopadu obeh nasprotujočih si svetov – poganskega in krščanskega.

Avtor Fran Saleški Finžgar
Avtor radijske priredbe Jože Vozny
Režiser Igor Likar
Dramaturg Pavel Lužan
Tonski mojstri Miro Marinšek, Ivo Smogavec, Sašo Romih
Glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina
Avtor izvirne glasbe Bojan Jurjevčič – Jurki
Montažer Zmago Frece
Lektorica Cvetka Šeruga Premk
Asistentki režije Bernarda Černe in Alenka Kovačič

Radovan Polde Bibič
Iztok Marko Mandič
Irena Pia Zemljič
Svarun Miha Baloh
Ljubinica Iva Babič
Epafrodit Ivo Ban
Tunjuš Vlado Novak
Teodora Nataša Barbara Gračner
Azbad Jernej Šugman
Justinijan Radko Polič
Rustik Borut Veselko
Spiridion Pavle Ravnohrib
Cirila Petra Govc
Rado Boris Kerč
Alanka Manca Ogorevc
Bojan Iztok Jereb
Viljenec Janez Albreht
Velegost Boris Juh

Urednika Goran Schmidt in Lučka Gruden
Posneto v studiih Radia Slovenije marca in aprila 2004 v koprodukciji Uredništva igranega programa in Kulturno-umetniškega programa Radia Maribor

 

 

Matevž Paternoster (r. 1979): Cerkev sv. Mihaela na Barju, 2017 © MGML
Cerkev sv. Mihaela na Barju je Plečnik zasnoval kot vaško podružnično cerkev, grajeno iz lokalnega podpeškega kamna in lesa, ki so ga darovali vaščani. V nadstropje dvignjena cerkvena dvorana stoji na kamnitem pritličju, kjer so učni prostori in župnikovo stanovanje. Dostop do cerkve je Plečnik uredil kot kamnito stopnišče v obliki mostu, ki se tik pred vhodom zaključi s kamnitim zvonikom.
Fotografa Matevža Paternostra pri njegovem delu najizraziteje definirata dva miljeja - dediščina in arhitektura. Zaveda se, da dediščine, tako premične kot nepremične, ni mogoče zgolj dokumentirati, temveč je treba skozi fotografijo interpretirati njeno pojavnost ter zajeti vizualno bistvo njenega sporočila in zapis časa, ki jo je izoblikoval. Paternostrove fotografije, posnete v zadnjih petih letih, so v produkciji Muzeja in galerij mesta Ljubljane pospremile različne razstavne projekte Plečnikove hiše. Predstavljena fotografija je del izbora za razstavo Ljubljana, mesto s Plečnikovim podpisom, ki je bila v lanskem letu predstavljena na Jakopičevem sprehajališču ljubljanskega parka Tivoli.

Likovno opremo spletnega članka so zasnovali kustosi Muzeja in galerij mesta Ljubljane - Plečnikova hiša.

Muzej in galerije mesta Ljubljane so od ustanovitve leta 2008 največji ljubljanski in slovenski javni zavod za kulturo, od leta 2010 pa upravljajo tudi s Plečnikovo hišo, ki je muzej postala že leta 1972. V Plečnikovi hiši se posvečajo ohranjanju in varovanju dediščine arhitekta ter preučevanju časa in okoliščin, v katerih je mojster živel in ustvarjal. Po obsežni prenovi, ki je bila izvedena v letih 2013–2015, danes Plečnikova hiša obiskovalcem ponuja celovito doživetje: poleg originalno ohranjenega Plečnikovega domovanja muzej dopolnjuje še stalna razstava z naslovom Plečnik., ki govori o Plečnikovem opusu in življenju, z občasnimi razstavami osvetljujejo različne vidike Plečnikovega ustvarjanja, v hiši pa so urejeni tudi prostori za pedagoške in andragoške programe - vse v duhu raznolikim obiskovalcem približati bogato dediščino našega velikega arhitekta. O izjemnem pomenu Jožeta Plečnika priča tudi dejstvo, da se njegova stavbna in urbanistična dediščina v Ljubljani od začetka leta 2020 poteguje za vpis na Unescov seznam svetovne kulturne in naravne dediščine. To je le še razlog več za obisk hiše, v kateri se je porajala Plečnikova Ljubljana!