V Firencah se počasi odpira vse, tudi muzej v domnevni Alighierijevi rojstni hiši

V italijanskih mestih Danteja Alighierija zdaj spričo lajšanja epidemičnih ukrepov znova prirejajo dogodke, odpirajo muzeje in postavljajo razstave, ki sta jih navdihnila njegov lik in delo. Janko Petrovec je obiskal Firence, kjer se je Alighieri rodil leta 1265, ter Raveno, kjer se je po dvajsetih letih izgnanstva ustavil in našel tudi večni počitek.

V Firencah se počasi odpira tudi muzej v domnevni rojstni hiši Danteja Alighierija, ter mestni ''panteon'' – Bazilika Santa Croce – kjer pa Dantejev kenotaf že stoletja brezuspešno čaka na pesnikove posmrtne ostanke. Toda naš cilj je Muzej Bargello.

V stavbi muzeja je v Dantejevem času utripalo javno in politično življenje Firenc. Tukaj so ga tudi obsodili na izgnanstvo, in sicer v dvorani, kjer danes razstavljajo Donatellovega Davida – pravi direktorica muzeja Paola D'Agostino. V isti stavbi se je posthumno začel tudi proces pesnikove firenške rehabilitacije.

V Muzeju Bargello je do 8. avgusta na ogled razstava, posvečena oblikovanju pozitivnega spomina na pesnika. Firenški trgovec Giovanni Villani ga je že kmalu po smrti v izgnanstvu označil za ''častivrednega in starodavnega meščana Firenc''. Več kot petdeset razstavljenih del je po večini iz 14. stoletja.

Že leta 1321, takoj po pesnikovi smrti, so začeli prepisovati, ilustrirati in komentirati besedila iz Božanske komedije. Zato so razstavili različne iluminirane rokopise, pa tudi delovne zapiske in rokopise s komentarji – dodaja Paola D'Agostino.

Toda vmes je bilo 20 let pesnikovega izgnanstva – do smrti v Raveni, kjer to pomlad vrvi od dogodkov. Najpomembnejši: jutrišnje odprtje novega Dantejevega muzeja. Direktor treh ravenskih kulturnih ustanov Maurizio Tarantino nam pove, da so s pomočjo novih tehnologij in interaktivnostjo, pa tudi z glasbo in recitacijami hoteli povedati zgodbo o pesnikovem opusu. Gre jim zlasti za Božansko komedijo, pa tudi za drugo njegovo nematerialno dediščino. V Raveni radi rečejo, da seveda štejeta dve leti, ki ju je preživel v mestu, a še pomembnejših je 700 let, odkar Ravena ljubeče hrani Alighierijeve posmrtne ostanke.

Navdušujoče sodobna muzejska postavitev se izteka v sobo, posvečeno Dantejevemu liku v pop kulturi. Tej temi bodo v Raveni jeseni posvetili tudi zadnjo od treh letošnjih razstav. Prva med njimi, ki v mestni Knjižnici Classense ostaja odprta do sredine julija, pa ima povsem drugačnega duha.

Ta razstava je posvečena prejšnji okrogli obletnici leta 1921 – z imeni, kot sta Croce in d'Annunzio. Šlo je za čas tik pred začetkom fašizma. Ena od tem so tudi tako imenovana ''neosvobojena območja'', zato se dotika tudi slovenskega ozemlja – pravi Tarantino.

V cerkvi svetega Romualda pa je do 4. julija na ogled še druga razstava z naslovom ''Umetnost v času izgnanstva''. Osrednja avtorja: Dantejeva sodobnika Giotto in Cimabue.

Ta razstava je majhen dragulj. Razstavljenih je 50 del in vsa so resnične mojstrovine. Predstavlja nam umetnost, ki jo je Dante lahko videl v svojem času in ki je seveda vplivala tudi na pisanje njegove Božanske komedije.

In tako se zapeljemo skozi ustvarjalnost nekaterih mest Dantejevega izgnanstva: Rim, Arezzo, Verona, Padova, pa Bologna in tamkajšnja šola rokopisnih iluminacij, Pisa in Lucca ter nazadnje Ravena.

Gre za dragoceno in zgoščeno razstavo del, ki so zanesljivo vplivala na Dantejevo domišljijo – meni odbornica za kulturo mesta Ravena Elsa Signorino.

V nadaljevanju jubilejnega leta v Raveni pripravljajo še vrsto drugih prireditev. Če vas bo pot zanesla tja, ne preskočite obiska pesnikovega groba: Ravenčani pred njim vsak večer ob 18h berejo speve iz Božanske komedije.

Janko Petrovec