Kratka radijska igra, nastala po predlogi hrvaškega avtorja Gorana Babića, je pravzaprav kratko potovanje z avtostopom. To pa je uporabljeno za domiseln prikaz nasilja, ki nastaja in se sprošča v razmerju šofer - potnik.
Kratko potovanje z avtostopom
Igra je pravzaprav kratko potovanje z avtostopom. To pa je uporabljeno za domiseln prikaz nasilja, ki nastaja in se sprošča v razmerju šofer – potnik.
Avtor Goran Babić
Prevajalec Franci Zagoričnik
Režiserka Irena Glonar
Dramaturg Pavel Lužan
Tonski mojster Jure Culiberg
Avtostopar Pavle Rakovec
Voznik Boris Cavazza
Miličnik Slavko Cerjak
Produkcija Uredništva igranega programa
Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana oktobra 1982
Matevž Paternoster (r: 1979): Narodna in univerzitetna knjižnica, detajl, 2017© MGML
Velika čitalnica, postavljena prečno na os vhoda je svetel in funkcionalno urejen prostor. Svetloba prihaja skozi veliki navpični okni, ki tvorita del fasade proti Vegovi in Gosposki ulici ter sta prekinjeni s simbolnim stebrom na sredini. Plečnik je stavbo zasnoval kot celostno umetnino, saj je premišljeno oblikoval vse, od arhitekture knjižnice do kljuke na vratih, lestencev, miz, stolov in druge opreme.
Fotografa Matevža Paternostra pri njegovem delu najizraziteje definirata dva miljeja – dediščina in arhitektura. Zaveda se, da dediščine, tako premične kot nepremične, ni mogoče zgolj dokumentirati, temveč je treba skozi fotografijo interpretirati njeno pojavnost ter zajeti vizualno bistvo njenega sporočila in zapis časa, ki jo je izoblikoval. Paternostrove fotografije, posnete v zadnjih petih letih, so v produkciji Muzeja in galerij mesta Ljubljane pospremile različne razstavne projekte Plečnikove hiše. Predstavljena fotografija je del izbora za razstavo Ljubljana, mesto s Plečnikovim podpisom, ki je bila leta 2020 predstavljena na Jakopičevem sprehajališču ljubljanskega parka Tivoli.
Likovno opremo spletnega članka so zasnovali kustosi Muzeja in galerij mesta Ljubljane - Plečnikova hiša.
Muzej in galerije mesta Ljubljane so od ustanovitve leta 2008 največji ljubljanski in slovenski javni zavod za kulturo, od leta 2010 pa upravljajo tudi s Plečnikovo hišo, ki je muzej postala že leta 1972. V Plečnikovi hiši se posvečajo ohranjanju in varovanju dediščine arhitekta ter preučevanju časa in okoliščin, v katerih je mojster živel in ustvarjal. Po obsežni prenovi, ki je bila izvedena v letih 2013–2015, danes Plečnikova hiša obiskovalcem ponuja celovito doživetje: poleg originalno ohranjenega Plečnikovega domovanja muzej dopolnjuje še stalna razstava z naslovom Plečnik., ki govori o Plečnikovem opusu in življenju, z občasnimi razstavami osvetljujejo različne vidike Plečnikovega ustvarjanja, v hiši pa so urejeni tudi prostori za pedagoške in andragoške programe - vse v duhu raznolikim obiskovalcem približati bogato dediščino našega velikega arhitekta. O izjemnem pomenu Jožeta Plečnika priča tudi dejstvo, da se njegova stavbna in urbanistična dediščina v Ljubljani od začetka leta 2020 poteguje za vpis na Unescov seznam svetovne kulturne in naravne dediščine. To je le še razlog več za obisk hiše, v kateri se je porajala Plečnikova Ljubljana!