Radijska igra

Brodolom ali Miss Ann Saunders

Bivanjsko in etično mejni položaj človeka

Foto_12_MGML
Tržnice, 2017
foto: Matevž Paternoster, © MGML

Igra osvetljuje dogodek iz leta 1826, ko je angleška ladja zašla v neurje in ohromljena več mesecev blodila po morju, ne da bi jo kdo našel. Da bi preživeli vsaj nekateri, so pili kri in jedli meso umrlih sopotnikov. Ta bivanjsko in etično resnično mejni položaj človeka je v igri ponazorjen z usodo osemnajstletne puritansko vzgojene potnice Ann Saunders, ki na začetku plovbe doživi prve erotične izkušnje, pozneje pa preživi prav zaradi telesa svojega mrtvega zaročenca.

Avtorica Simone Dubreuilh
Prevajalka Asta Znidarčič
Režiser in tonski mojster Dušan Mauser
Dramaturginja Rapa Šuklje

Ann Saunders Majolka Šuklje

Produkcija Uredništva igranega programa
Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana februarja 1972

 

 

Matevž Paternoster (1979): Tržnice, detajl, 2017 © MGML
Osrednjo mestno tržnico si je Plečnik zamislil kot monumentalno izoblikovan obrečni prostor, ki se razteza med Tromostovjem in Zmajskim mostom. Na desno obrežje Ljubljanice je postavil mogočno arkadno stebrišče, ki sledi ukrivljeni liniji reke. Vzor zanj je našel v Berninijevi monumentalni ureditvi trga pred cerkvijo sv. Petra v Rimu.
Fotografa Matevža Paternostra pri njegovem delu najizraziteje definirata dva miljeja - dediščina in arhitektura. Zaveda se, da dediščine, tako premične kot nepremične, ni mogoče zgolj dokumentirati, temveč je treba skozi fotografijo interpretirati njeno pojavnost ter zajeti vizualno bistvo njenega sporočila in zapis časa, ki jo je izoblikoval. Paternostrove fotografije, posnete v zadnjih petih letih, so v produkciji Muzeja in galerij mesta Ljubljane pospremile različne razstavne projekte Plečnikove hiše. Predstavljena fotografija je del izbora za razstavo Ljubljana, mesto s Plečnikovim podpisom, ki je bila v lanskem letu predstavljena na Jakopičevem sprehajališču ljubljanskega parka Tivoli.

Likovno opremo spletnega članka so zasnovali kustosi Muzeja in galerij mesta Ljubljane - Plečnikova hiša.

Muzej in galerije mesta Ljubljane so od ustanovitve leta 2008 največji ljubljanski in slovenski javni zavod za kulturo, od leta 2010 pa upravljajo tudi s Plečnikovo hišo, ki je muzej postala že leta 1972. V Plečnikovi hiši se posvečajo ohranjanju in varovanju dediščine arhitekta ter preučevanju časa in okoliščin, v katerih je mojster živel in ustvarjal. Po obsežni prenovi, ki je bila izvedena v letih 2013–2015, danes Plečnikova hiša obiskovalcem ponuja celovito doživetje: poleg originalno ohranjenega Plečnikovega domovanja muzej dopolnjuje še stalna razstava z naslovom Plečnik., ki govori o Plečnikovem opusu in življenju, z občasnimi razstavami osvetljujejo različne vidike Plečnikovega ustvarjanja, v hiši pa so urejeni tudi prostori za pedagoške in andragoške programe - vse v duhu raznolikim obiskovalcem približati bogato dediščino našega velikega arhitekta. O izjemnem pomenu Jožeta Plečnika priča tudi dejstvo, da se njegova stavbna in urbanistična dediščina v Ljubljani od začetka leta 2020 poteguje za vpis na Unescov seznam svetovne kulturne in naravne dediščine. To je le še razlog več za obisk hiše, v kateri se je porajala Plečnikova Ljubljana!