V galeriji Generali slike listja, lubja, travnikov in vodnih presevov, ki se v neskončnih vzorcih raztapljajo v univerzalno govorico narave, človeka, vesolja
Vsepovsod drevesa je naslov nove razstave akademske slikarke Joni Zakonjšek, ki z deli, nastalimi v zadnjih treh letih, nadaljuje svojo prepoznavno likovno govorico. Občutljivo se posveča vzorcem v naravi – od listja do lubja, pa vodnih odsevov in presevov, ki vznemirljivo migetajo pred našimi očmi. Če smo dovolj blizu, nas njene večje slike kar nekako objamejo.
Za človeka je pogosto značilno izčiščevanje, v skrajnosti na bele kvadre, nasprotno pa narava kar kipi od vzorcev – tekstur, zasukov oblik, ki kdaj spominjajo na kaos, čeprav je v resnici vse uigrano – tudi ko razpada, je v bistvu skladno. Ta uigranost se čuti v slikah Joni Zakonjšek. Ko prodira do mikrostrukture, se približuje univerzalnim oblikam, ki jih najdemo v najmanjšem – v celici, atomu – in hkrati v največjem, v vesolju, planetih. Vse to je zanjo povezano. In je lahko pot do tistega zunaj in znotraj nas. Tudi sam slikarski proces je dolgotrajen, kot bi meditativno sledil logiki vesolja.
Joni Zakonjšek slika zelo natančno, kar pa ne pomeni, da stremi k fotorealizmu. Pokaže več, kot bi ujela fotografija. Kot da bi v tem vrtanju prebila površino in razkrivala neko notranjo resnico naravnih organizmov. Oblike se kdaj razkrajajo skoraj do abstraktnega, a perspektiva je vedno vsaj malo nakazana – ob iskanju duhovne plati narave tako umetnica ozavešča tudi njeno predmetno, snovno plat. In njen odnos do snovi je izrazit – do slikarskega platna, stika roke z barvnim reliefom, ko drsi po njem, kot pravi. Nenazadnje nas na prisotnost barvnega materiala spomni vonj po olju in terpentinu, ki zaradi številnih slojev polni galerijski prostor.
Pomembno je tudi sodelovanje notranjosti slike s formatom slikovnega nosilca. Na primer horizontalna lega se posvetí tlom, travniku, vertikalna pa drevesu, ki stremi v zrak. Hkrati pravokotnik kot konvencija slikarskega polja pomeni neko dialektično nasprotje in dopolnitev organski vsebini.
Vzorce v naravi Joni Zakonjšek opazuje ali kot lastnost posamezne površine, na primer drevesnega debla, ali pa kot vzorec, ki nastane, ko nam vidno polje napolni kompozicija več različnih objektov v prostoru, recimo, ko v gozdu pogledamo skozi veje, ki se prekrivajo, in ko skoznje posveti svetloba.
Razstavo slikarke Joni Zakonjšek Vsepovsod drevesa si v Galeriji Generali v Ljubljani lahko ogledamo do 10. junija.
