Vrhunci literature slovenskih in tujih avtorjev v zvočni obliki
»Vreščiš, vreščiš, to je vse, kar znaš!«
… parafrazira Barbara Pešut Raymonda Queneauja, ko opisuje, kako se pripovedovalka kosa z nadležno šojo, pred katero se čuti brez moči. Pesnica in pisateljica iz knjige v knjigo ustvarja samosvoj literarni univerzum. Tudi zgodba Lov na šojo je prepoznavno njena: v zgodbi ne manjka odkritij, spoznanj, predvsem pa je v njenem središču junakinja (interpretira jo Polona Juh), ki zna marsikaj in ki morda pogumno rezonira o svojem življenju.
Angel pozabe spominja na okrogli rojstni dan Maje Haderlap, avtorice romana
Avstrijsko koroška slovenska pesnica in pisateljica Maja Haderlap bo 8. marca dopolnila 60 let. Njen prvenec so Žalikpesmi iz leta 1983, za svoje Bajalice, ki so izšle leta 1987, je leta 1989 prejela nagrado Prešernovega sklada. Leta 2011 je napisala roman Angel pozabe v nemščini in zanj prejela več odmevnih nagrad, med drugim prestižno nagrado Ingeborg Bachmann. Pripoveduje zgodbe treh generacij in osvetljuje upor koroških Slovencev proti nemški vojski. Izbrani odlomek opisuje nesrečo, ki se pripeti deklici pripovedovalki in krivdo, ki jo zaradi tega občuti in ki jo blaži samo spoznanje, da obstajata krivda in nesreča, še veliko večji od njene. Knjigo je v slovenščino prevedel Štefan Vevar, odlomek interpretira dramska igralka Maja Sever.
Sveži prevod odlomka romana Pod soncem sodobne poljske avtorice
Julia Fiedorczuk, rojena leta 1975, je poljska pesnica, prozaistka, prevajalka in predavateljica na anglistiki varšavske univerze. Na področju literarne vede se ukvarja z ekokritiko, zanimajo jo povezave med literaturo in ekologijo. Debitirala je leta 2000 s pesniško zbirko November ob Narwi, za katero je prejela nagrado Poljskega združenja knjižnih založnikov. Objavila je še vrsto pesniških zbirk, nazadnje Kisik (2009), tik tik (2012) in Psalme (2017). Doslej je izdala tri romane: Bela Ofelija (2012), Breztežnost (2015) in Pod soncem (2020), zbirki kratke proze Marijino jutro (2010) in Bližnji kraji (2016) ter knjigo literarnovednih esejev Ciborg v vrtu: uvod v ekokritiko (2015). Prejela je nagrado Huberta Burde (2005) in nagrado Wisławe Szymborske (2018).
Roman Pod soncem je družinska saga z vzhodnih obrobij Poljske, Polesja, čeprav dogajanje občasno seže vse do Urala pa tudi v Bosno in na hrvaško morje. Življenje glavnega junaka Miše in njegove družine je z nevidnimi nitmi vpeto v poljsko zgodovino dvajsetega stoletja, čeprav se roman osredotoča na intimno, vsakdanje življenje v mirnem podeželskem okolju. Ob razmeroma klasični tematiki je roman inovativen po načinu pripovedovanja: napisan je v svežem, lirskem slogu, v katerem se rahločutno opisovanje narave, pozornost do vseh bitij pa tudi rastlin in pojavov, ki jo naseljujejo, tesno prepleta s premišljevanji o človeški usodi, o načinih življenja in smrti junakov. Odlomek iz romana je za oddajo Izbrana proza prevedla Jana Unuk.
Dramski igralec Branko Šturbej, šestdesetletnik, interpretira verze Williama Butlerja Yeatsa
William Butler Yeats velja za enega najpomembnejših irskih pesnikov, pravzaprav kar za enega najpomembnejših literatov iztekajočega se 19. stoletja in prve polovice 20. stoletja. Yeats je bil leta 1923 kot prvi Irec nagrajen z Nobelovo nagrado za književnost. Pesmi je za Literarni nokturno prevedel Veno Taufer, razen druge - Pod vrbo tam na loki -, ki jo je poslovenil Janez Menart. Oddajo pa posvečamo tokratnemu interpretu Yeatsove poezije Branku Šturbeju, ki 7. marca praznuje svoj 60. jubilej.
Znameniti par don Camillo in Peppone bosta popestrila nedeljske popoldneve v mesecu marcu
Številne zgodbe o don Camillu je zapisal italijanski pisatelj Giovannino Guareschi . Dogajanje je postavil v Padsko nižino v času po 2. svetovni vojni. Duhovnik don Camillo je eden tistih božjih služabnikov, ki mu najrazličnejše človeške slabosti niso tuje, ko pride v stik s Pepponejem, partizanom in voditeljem vaške levice, pa ga sploh zasrbi, da bi si ga privoščil. Oba glavna junaka sta, čeprav vsak na svojem ideološkem bregu, poštenjaka. Zapetljajev, v katere se ujameta, je nešteto, pa naj se srečata v spovednici, na seji partijskih veljakov, ob popravilu prvega don Camillovega avtomobila ali ko mu pobegne pes. Blagi humor je prijazen opomin zoper vsako zadrtost. Za začetek ciklusa bomo poslušali tri zgodbe o Don Camillu, ki jih interpretira dramski igralec Gregor Čušin.
Giovannino Guareschi: Tri o don Camillu
Biti ženska in mati leta 1948, ki pravi: »Ljudje so vsake vrste.«
Za mednarodni dan žensk smo izbrali odlomek iz zgodbe Dobrotnica iz zbirke kratkih zgodb Perpetuum mobile Janeza Kajzerja. V njej skozi otroške oči opisuje svojo mamo, njeno požrtvovalnost in kljubovanje težkim okoliščinam povojnega časa. Besedilo interpretira dramski igralec Branko Jordan.
Janko Kos in Dušan Pirjevec - dva izmed največjih slovenskih literarnih zgodovinarjev in teoretikov
Dr. Janko Kos, profesor primerjalne književnosti, pri katerem se je oblikovalo več deset generacij študentov komparativistike, bo v teh dneh praznoval svoj devetdeseti jubilej. Leta 2015 je izdal avtobiografsko delo Umetniki in meščani. V njem je mozaično prikazal svojo mladost, očetovo in materino družino ter ljudi, s katerimi se je srečeval do študijskih let. Nekaj odlomkov iz knjige za oddajo Spomini, pisma in potopisi interpretira dramski igralec Kristijan Muck.
Janko Kos: Umetniki in meščani
Te dni mineva sto let od rojstva literarnega zgodovinarja in teoretika Dušana Pirjevca, zato smo nocojšnji Literarni večer posvetili njegovemu izvirnemu znanstveno - filozofskemu prispevku k zgodovini in teoriji evropskega romana. V oddaji, ki smo jo naslovili Pot do umetnosti, bomo opozorili le na nekatere Pirjevčeve miselne skušnje o zgodovinski utemeljenosti in pomenu romana ter o odnosu bralca do romana kot umetnine, saj je v obsežnih študijah odpiral veliko vprašanj. Avtor oddaje: Marjan Kovačevič Beltram, nastopata Mateja Perpar in Jure Franko, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Marko Krebs, režiser: Alen Jelen.
Dušan Pirjevec: Pot do umetnosti
SPORED LITERARNIH ODDAJ MED 7. IN 14. MARCEM 2021
7. marec
14.05 Humoreska tega tedna –Giovannino Guareschi: Tri o don Camillu
19.30 Spomini, pisma in potopisi – Janko Kos: Umetniki in meščani
19.50 Literarni nokturno – William Butler Yeats: Pesmi
22.05 Literarni portret – Christine Angot8. marec
19.15 Literarni nokturno – Janez Kajzer: Dobrotnica9. marec
19.15 Literarni nokturno – Darinka Slanovec: Ulične Svetilke
21.00 Literarni večer – Dušan Pirjevec: Pot do umetnosti10. marec
19.15 Literarni nokturno – Taras Ševčenko: Pesmi11. marec
19.15 Literarni nokturno - Nikolaj Zabolocki: Pesmi o pticah12. marec
19.15 Literarni nokturno – Dekameron C-19 Elissa – Urška Sajko: Nepravočasni čevlji13. marec
18.00 Izbrana proza – Tomaž Kosmač: Ljubljana - prestolnica kulture
