Odslej v registru nesnovne kulturne dediščine
V registru nesnovne kulturne dediščine je odslej tudi solčavski govor. Gre za najzahodnejšo različico štajerskega narečja. Govor je poseben zaradi arhaičnosti in številnih vplivov koroške narečne skupine. Pobudo za vpis je dala Občina Solčava z znatno podporo nosilcev nesnovne dediščine, jezikoslovca Petra Weissa, Zavoda Poseben dan in upokojene učiteljice Marte Orešnik.
Za ohranjane narečja v Solčavi in Logarski dolini veliko prispevajo v tamkajšnji podružnični šoli. Učitelji in učenci namreč ob različnih priložnostih na proslavah nastopajo v domačem jeziku. Da narečna beseda odmeva tudi širše, zunaj Solčave z dobrimi 500 prebivalci, pa poskrbijo tamkajšnji ljubiteljski igralci in glasbeniki.
