Sledi večnosti

Koronavirus ne ogroža le zdravja ljudi, temveč tudi mentalno, intelektualno in ekstencialno bistvo ter poslanstvo človeka

Pogovor z muftijem Islamske skupnosti v Sloveniji dr. Nedžadom Grabusom

DRU20200203_X7R9241
Slovenija, Ljubljana, 03.01.2020,03. Februar 2020 Predstavitev pred odprtjem Muslimanskega kulturnega centra Ljubljana, druzba, religija, Islam, arhitektura, portret, Nedžad Grabus, Foto: Borut Živulović/BOBO
foto: Foto Bobo

Mineva eno leto, odkar je Islamska skupnost v Sloveniji predala v uporabo Muslimanski kulturni center v Ljubljani, katerega središčna točka je džamija, svojim vernikom in širši javnosti. Epidemija je že spomladi prekinila skupinske molitve in druženja v centru. Sledil je drugi, jesenski val epidemije in novo zapiranje javnega življenja, tudi v sakralnih objektih. O verskem življenju v epidemiji in posledicah, ki jih bo pustila v duhovnem in vsakdanjem življenju, smo se pogovarjali z muftijem Islamske skupnosti v Sloveniji dr. Nedžadom Grabusom.

Džamija je od začetka oktobra lani popolnoma zaprta, ker so vladni pogoji za delo zelo strogi in ne upamo odpreti nobene dejavnosti v Muslimanskem kulturnem centru v Ljubljani. Povedano drugače: muslimani v Sloveniji ne morejo uresničevati pravice do verskega izražanja v skupnosti že štiri mesece, pove mufti dr. Grabus.

»Zelo težko je delati selekcijo med ljudmi, ki pridejo v verski objekt. Ker verska skupnost je namenjena vsem tistim, ki ne iščejo le resnice o onostranstvu, ampak tudi tistim, ki iščejo določeni mir v sakralnem objektu. Duhovniku je težko prepovedati človeku vstop v sakralni objekt, džamijo. V takih primerih ne nastopamo kot duhovniki, ampak kot represivni aparat. Zato smo se odločili, da v takšnih razmerah ne bomo eksperimentirali in bomo počakali na spremembo vladnih ukrepov.«

Naš sogovornik meni, da bo epidemija močno vplivala na občutja ljudi, na njihov osebni odnos do vere in do skupinskega doživljanja verskih obredov. Poda primerjavo med epidemijo in vojno. Med vojnami so bili verski objekti vedno kraji, kjer so ljudje skušali najti svoj osebni mir, ugotavlja dr. Grabus, zato po njegovem razmišljanju čas zdajšnje epidemije ni primerljiv z nobenim drugim obdobjem v svetovni zgodovini, niti z obdobjem komunizma, v katerem so vladale negativne predstave o religiji. Tudi tedaj so ljudje vedno našli pot v verski objekt, opominja mufti dr. Nedžad Grabus.

»Mislim, da imamo preveč restriktiven pogled na epidemijo. Moramo najti določeno izjemo, da omogočimo verskim skupnostim, da opravljajo svoje poslanstvo. Mi smo bili zelo tiho vse leto, ampak nesprejemljivo je, da so vse tovarne odprte, pa da so verski objekti zaprti. Ne želim razmišljati le v kontekstu, da koronavirus ogroža zdravje ljudi, ampak tudi v kontekstu, da ogroža tudi mentalno, intelektualno in ekstencialno bistvo ter poslanstvo človeka na svetu.«